Mini teater in Judovski kulturni center Ljubljana organizirata štiri gledališke predstave:

·         23. januar ob 20.00

Asher Kravitz

Yonatan Esterkin

Katja Šmid

Miha Rodman

Miha Rodman

Robert Waltl

Anja Krušnik Cirnski

Vid Hajnšek

Mateja Dermelj

Mini teater

Prešernovo gledališče Kranj

Judovski kulturni center Ljubljana

Judovski pes (The Jewish Dog, Yediot Books, 2007) je avtobiografija psa Kira, ki se rodi nemško-judovski družini Gottlieb sredi tridesetih let 20. stoletja. Kir je poseben pes, izjemno občutljiv za človeška čustva in trdno odločen, da bo popolnoma razumel človeški govor. Roman sledi njegovemu življenju in različnim premislekom, medtem ko se prebija skozi čas druge svetovne vojne. Priča je vzponu nacizma in holokavstu, ljubezen izkusi samo pri svoji družini.

Zaradi nacizma so Gottliebovi prisiljeni zapustiti dom, nesrečen splet dogodkov pa jih loči od Kira. Tega pot pelje od ljubeče judovske družine do potepuštva, divjega pasjega krdela in celo do nacističnega psa čuvaja v koncentracijskem taborišču Treblinka. Večkrat mu spremenijo ime, v vedno bolj nevarnih situacijah se mora znajti kot ve in zna, žene ga le neustavljiv gon po preživetju, ves čas pa hrepeni po ponovni združitvi z družino Gottlieb.

Kravitz jezikovno spretno in s srhljivo domiselnimi podobami in metaforami opisuje zgodovinske dogodke druge svetovne vojne, kot jih doživlja nenavadno občutljiv in pronicljiv judovski pes. Rezultat je močna in pretresljiva pripoved, Kir pa je ganljiv in nepozaben lik.

Asher Kravitz je rojen v Izraelu leta 1969. Študiral je elektrotehniko in fiziko, kasneje se je pridružil izraelski policiji, kjer je delal kot preiskovalec na oddelku za resne zločine. Trenutno na več šolah in univerzah poučuje matematiko, fiziko in literaturo. Prvi roman je izdal leta 2002, za roman Judovski pes pa je leta 2007 prejel nagrado »Diamond Citation«, ki jo podeljuje združenje izraelskih založnikov (Book Publishers Association of Israel).

 

 

·         25. januar ob 20.00

Maya Arad Yasur

(z angleškimi nadnapisi)

Nika Korenjak

Aljoša Živadinov Zupančič

 

Nika Korenjak

Vadim Fiškin

Miran Mohar

Claudi Sovré

Aljoša Živadinov Zupančič

Jože Faganel

Nika Korenjak

Luka Bokšan

Borut Doljšak

Timotej Novaković

Mini teater

Judovski kulturni center Ljubljana

Dramsko delo izraelske dramatičarke Maye Arad Yasur je metagledališko ritmično popotovanje od krutih predelov preteklosti, ki je za sabo pustila kolektivno krivdo in represijo drugačnosti, do nesigurne sedanjosti. Brez kozmičnega reda nas, z dejstvi in dogodki, postavlja v vlogo opazovalca, ki neravnodušno opazuje krivične razplete življenj na videz nedolžnih posameznic, da bi bilo pravici pokvarjene ideologije ali moškega egomaničnega divjanja za lastnim idealom, zadoščeno. Erupcija zatajenih zgodb, ki so več kot sedemdeset let čakale na razkritje se je začela dogajati v najboljšem možnem času. V obdobju, ko svetovni red razpada, škodljive ideologije vstajajo, kapital je globoko zakoreninjen pred človekove duhovne potrebe, empatije skoraj več ni - na tej točki je še tako bolj pomembno, da se spomnimo, opomnimo in skupaj tudi presežemo.

 

Maya Arad Yasur (1976) je izraelska dramaturginja in pisateljica. Magistrirala je iz dramaturgije na Univerzi v Amsterdamu, kjer je diplomirala z odliko. V letih 2007-2012 je živela na Nizozemskem, kjer je delala kot dramaturginja. Bila je dramaturginja v več nagrajenih gledaliških predstavah, ki gostujejo na festivalih po vsej Evropi. Leta 2012 se je Maya vrnila v Izrael in od takrat dela kot svobodna dramaturginja in pisateljica. Njene drame so bile uprizorjene v različnih gledališčih v Izraelu, Nemčiji, Avstriji, na Norveškem in v ZDA ter objavljene v vodilnih gledaliških revijah v Nemčiji, na Poljskem in v Izraelu. Je prejemnica številnih nagrad: nagrada na mednarodnem natečaju ITI-UNESCO za dramo Suspended (2011), nagrada Habime (izraelskega narodnega gledališča) za uveljavljajoče se dramatike za dramo God Waits at the Station (2014), nagrada Theatertreffen's Stückemarkt za dramo Amsterdam (2018). Njena dramska dela: Diamond Stars (2010), God Waits at the Station (2014), Ten Minutes from Home (2015), Amsterdam (2018), Bomb (2020), The Exiteers (2020).

 

·         26. januar ob 19.00 (z angleškimi nadnapisi) in 29. januar ob 17.00

Oba termina sta razprodana. Dodatna termina sta 3. in 4. februarja ob 19.00

Anne Frank

Vinko Moderndorfer

Branko Hojnik

Meta Sever

Atej Tutta

Jože Faganel

Anna Frank: Gaja Filač

Margot Frank: Saša Pavlin Stošić

Edith Frank: Medea Novak

Otto Frank: Tadej Pišek

Gospa Van Daan: Barbara Vidovič

Gospod Van Daan: Aleš Kranjec

Peter Van Daan: Timotej Novaković

Uršula Teržan

Žarko Prinčič

Mirela Brkić

Mini teater

Judovski kulturni center Ljubljana

Dramatizacija je narejena po besedilu knjige DNEVNIK ANE FRANK, prevod – Polonca Kovač, Mladinska knjiga, 2019, 2022.

 

Za podporo se zahvaljujemo Veleposlaništvu Nizozemske.

Dnevnik Ane Frank je eno najpomembnejših besedil dvajsetega stoletja.

In to ne samo zaradi kalvarije, ki jih je preživel Judovski narod, ki jih je doživela in ne preživela družina Anne Frank. Dnevnik je tudi literarno pomembno delo. In deklica Anna je izjemno nadarjena opazovalka življenja in človeških značajev.

V njenem pisanju čutimo velik pisateljski talent. Anna se je zelo zgodaj zavezala pisanju. To je bila njena želja, njena ambicija, njeno veselje, njena nadarjenost, ki jo je čutila kot svoje osebno poslanstvo.

Ob prebiranju dnevnika se nehote sprašujemo tudi o tem, koliko talentov, koliko Mozartov, Beethovnov, Michelangelov … koliko izjemnih pisateljev, slikarjev, lahko pokonča genocidna politika. Pa ne samo talentov, koliko življenj, in vsako življenje je vesolje, je izginilo zaradi nespametnega sovraštva, ki ga je generira prav politika. Ne samo včasih. Tudi danes.

Dnevnik Anne Frank je izjemno aktualno branje. Tudi danes živijo mladi in talentirani ljudje na pragu življenja in smrti. Dnevnik mladega dekleta, ki je dve leti preživela v skrivališču in na koncu zaradi izdajstva umrla grozljive smrti, nas bo spomnil, da tudi danes neprestano živimo na robu holokavsta. Predvsem mlade generacije bi se morale tega bolj zavedati. Zato je odločitev Mini teatra, da uvrsti to besedilo v svoj gledališki program, ena izmed najpomembnejši repertoarnih odločitev slovenskega gledališča.

Dramatizacija je bila zelo zahtevno delo. Pisal sem jo od trenutka, ko mi je Robert Waltl ponudil režijo. Ne vem, kolikokrat sem dnevnik prebral, da sem končno našel pravo obliko dramatizacije. Trudil sem se, da bi kljub dialoško oživljenim prizorom ohranil formo dnevnika. Treba je bilo oblikovati dramske prizore in hkrati ostati zvest tistemu vtisu likov, kakršne je v dnevniških zapisih predstavila mlada pisateljica.

Zanimalo me je predvsem to, kako dve zelo različni družini, s tremi najstniki, v klavstrofobičnem prostoru preživljajo svoja skrivaška življenja, ki so neprestano izpostavljena strahu za življenje.

Iz besedila sem izluščil najpomembnejše in najintenzivnejše prizore, kjer se razkriva muka skupnega življenja in človeški, zaradi nemogoče situacije, v katero jih je prisililo sovraštvo, konfliktni značaji. Oče Otto Frank je tista oseba, ki poskuša v vedno bolj nervoznem življenju dveh družin za vsako ceno ohranjati optimizem. Otto Frank se bori zoper žalost, zoper vse tegobe skupnega življenja, ne glede na to, kako pri tem trpi sam. Izjemno močna osebnost, ki nam je lahko za vzgled človečnosti in dobrote v krutem času.

V posebnih razmerah postanejo najobičajnejše reči življenja (umivanje, kopanje, stranišče …) najhujše preizkušnje. Anna pa je kljub vsemu tudi zelo živahno dekle. Navihana je, radovedna, duhovita … Ljudje se v ekstremnih življenjskih situacija borijo proti zlu in za preživetje s humorjem. Tudi to se mi je zdelo pri naši dramatizaciji in uprizoritvi pomembno.

Dnevnik Ane Frank je vivisekcija človeških odnosov v posebnih okoliščinah. Je pa tudi vivisekcija odraščanja. Rojstvo ljubezni. Pravzaprav je to zgodba o Romeo in Juliji v času holokavsta in evropske apokalipse. Zgodba o tem, kako želi ljubezen premagati smrt. Je pa tudi zgodba o razočaranju. O strahu. Zgodba o prihodnosti, ki je bila ukradena milijonom ljudem.

Nekje v dnevniku Anna pravi: Hudo mi je, ko pomislim, da so vsi tisti, ki so mi bili tako blizu, moji sošolci in sošolke, zdaj izročeni na milost in nemilost najhujšim rabljem, kar jih je kdaj bilo. Zakaj? Ker smo drugačni? Pa smo res drugačni? Saj smo vsi ljudje. Ljudje, ki čutimo bolečino, strah, ljubezen … Ne razumem, res ne razumem. Kaj se je zgodilo z ljudmi?!

Tudi danes se moramo spraševati o tem.

Vedno se moramo spraševati kot Anna Frank, samo tako se morda zgodovina ne bo več ponavljala v najbolj strašni podobi.

Annina zgodba je naša zgodba.

Se dovolj zavedamo tega?

 

Mini teater, Judovski kulturni center, Veleposlaništvo Poljske ter Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji 27. januarja ob 11. uri v Mini teatru organizirajo projekcijo filma Varšava: razdeljeno mesto (z angleškimi podnapisi), ki pripoveduje zgodbo o nastanku varšavskega geta, pogled na njegovo nastajanje z obeh strani zidu in dediščino geta v sodobni Varšavi. Na novo osvetljuje tragično obdobje razdeljenosti, uničenja in množičnih pobojev. V filmu so prikazani do sedaj neznani amaterski posnetki na 8-mm filmskem traku in pričevanja preživelih.

Pred filmom (71’) bodo občinstvo nagovorili:

- Krzysztof Olendzki, veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji,

- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,

- Robert Waltl, umetniški vodja Mini teatra in direktor ljubljanskega Judovskega kulturnega centra, ki bo dogodek tudi moderiral. Pogovor bo potekal v angleškem jeziku.

 

Na isti dan, 27. januarja pa bo ob 19. uri potekala Osrednja spominska slovesnost ob Svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jo organizirajo Judovski kulturni center Ljubljana, Mini teater, Judovska skupnostjo Slovenije ter Liberalna judovska skupnost Slovenije. Na dogodku bodo nastopili slovenski gledališki igralci Timotej Novaković, Nika Korenjak, Barbara Vidović, Aleš Kranjec, Luka Bokšan, Robert Korošec, Karin Komljanec, Julijan Komljanec Tasić, Robert Waltl in čelist Klemen Hvala. Slavnostna govornica bo predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Urška Klakočar Zupančič. Na spominski prireditvi bodo tradicionalno prebrana imena slovenskih žrtev holokavsta.

 

 

VIR: Mini teater Ljubljana