Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović je poudarila, da je pomanjkanje zdravnikov, predvsem družinske medicine, težava, s katero se srečuje celoten svet. Slovenija pri tem ni izjema, saj kljub bistvenemu povečanju števila družinskih ambulant zaradi vse večjega števila zavarovancev številni ostajajo brez izbranega družinskega zdravnika. Hkrati se celotna družba sooča s staranjem prebivalstva, kar prinaša dodatne potrebe po kakovostni in varni zdravstveni oskrbi. Kakovost mreže osnovne zdravstvene dejavnosti se kaže v celotnem procesu zdravstvene oskrbe. Družinski zdravniki so prvi in najbolj pristen stik prebivalcev, zato večina kakovost sistema prepozna ravno skozi njihove aktivnosti. Prepričana je, da odločevalci cenijo njihovo delo in se zavedajo dejstva, da denar, ki je namenjen primarni in preventivni dejavnosti ni strošek, temveč je investicija.

Državni sekretar mag. Tadej Ostrc je uvodoma pozdravil zbrane delegate skupščine evropskih družinskih zdravnikov. "Celotna Evropa se sooča s podobnimi izzivi na področju družinskih zdravnikov. Med pandemijo so bili pod izjemnimi pritiski." Opozoril je, da je treba povrniti ugled poklicu družinskega zdravnika in ga narediti bolj privlačnega, med drugim z izboljšanjem delovnih pogojev.

"Med Evropskimi državami se pojavljajo številne vzporednice na področju problematike splošnih in družinskih zdravnikov, saj se celoten kontinent bori s staranjem populacije in s problemom, kako privabiti več mladih zdravnikov v družinsko medicino. Kot glavno rešitev, ki jo podpirajo udeleženci generalne skupščine je digitalizacija zdravstvenega sistema, ki predstavlja pomoč pri administrativnih rešitvah. Država, po kateri bi se morali zgledovati, je Nizozemska, kjer že leta z izjemno podporo medijev in politike intenzivno vlagajo v ugled družinske medicine, zdravniki družinske medicine pa so tudi bolje plačani kot drugod po Evropi", je v izjavi za medije poudarila zdravnica družinske medicine Vesna Pekarovič Džakulin, ki je tudi podpredsednica UEMO.

Težave različnih držav s pomanjkanjem zdravnikov so primerljive, so povedali zdravniki iz Evrope. Zdravnica Mary McCarthy iz Velike Britanije je poudarila, da skušajo pri njih zdravnike v čim večji meri razbremeniti z drugim zdravstvenim osebjem, ki prevzemajo del preventivnih in administrativnih nalog in se lahko zdravniki tako v večji meri posvečajo pacientom. Povedala je, da sama na dan obravnava okoli 50 pacientov, kar je bistveno več od idealnega števila, ki je okoli 25 pacientov na dan.

"V splošni medicini obravnavamo 90 odstotkov vseh prvih zdravniških stikov in se ukvarjamo z 80 odstotki vseh zdravstvenih težav, vendar v Združenem kraljestvu ne veljamo za specialiste. Naše usposabljanje je nepriznano in zavrnjeno, vlada Združenega kraljestva pa splošni praksi ne namenja dovolj sredstev," je dodala McCarthy. Poudarila je, da vlada, javnost in mediji zelo slabo cenijo poklic, kar še dodatno prispeva k pomanjkanju kadrov.

Zdravnica Branka Lazić iz Srbije pa poudarja, da je omejitev zaposlovanja v srbskem zdravstvu pustila dolgotrajne posledice, saj je treba manjkajoče zdravnike nadoknaditi in mlade hitro priučiti, kar je pri visokem številu pacientov, ki jih dnevno obravnavajo starejši kolegi velik izziv.

S podobno problematiko se soočajo tudi na Portugalskem, kjer v javnem zdravstvenem sistemu močno primanjkuje splošnih zdravnikov, čeprav je splošna medicina postala priljubljena specializacija v državi. "Pritegnemo zelo veliko število pripravnikov in imamo zelo dobro usposabljanje, vendar jih ne moremo zadržati v javnem zdravstvenem sistemu; odhajajo delat v zasebni sektor, kjer imajo pogosto boljše delovne pogoje in boljše plače," je dejal zdravnik splošne medicine s Portugalske Tiago Villanueva. Veliko portugalskih zdravnikov odhaja na delo tudi v druge Evropske države, problem s katerim se soočajo tudi v Srbiji.

Janez Platiše Foto: ZZS, STA

VIR: Seniorske novice