Zmagovalec osmega natečaja za nagrado modra ptica 2024, ki jo podeljuje Mladinska knjiga, je Andrej E. Skubic z mladinskim romanom Lahko bi umrl na tem kavču z mano.

V romanu se ponovno srečamo s Tomažem, Lijo in Liamom, junaki serije Trio Golaznikus, ki so zrasli v nadobudne najstnike. Spremljamo jih v času tik pred zaključkom 9. razreda, ko jih preganja občutek, da nič več ne bo več tako, kot je bilo, da nikoli več ne bodo sedeli za istimi klopmi. Soočajo se z različnimi izzivi odraščanja, tako doma kot v šoli. Skubic jih varno vodi čez čeri prelomnih časov in ustvari iskreno in iskrivo delo, polno empatije in humorja, ki bo mlade bralce navdušilo z živim, sočnim jezikom. Roman bo izšel aprila 2024, uredila ga bo Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja Mladinske knjige.

Njegovo delo je med štirimi nominiranimi deli izbrala strokovna komisija v sestavi Alenka Veler (predsednica), Aljoša Harlamov (podpredsednik), Irena Matko Lukan, Alenka Kristan in glavna urednica Alenka Kepic Mohar.

Fotografije s podelitve: https://fromsmash.com/MnlB8g-bY3-dt

Izjava avtorja: https://youtu.be/rUnZzzxOuEI

O Andreju E. Skubicu:
Andrej E. Skubic (1967) je pisatelj in prevajalec. Na Filozofski fakulteti je diplomiral iz slavistike in anglistike, nato pa študij jezika kronal še z doktorsko disertacijo iz sociolektov (leta 2005 jo je objavil v knjižni obliki z naslovom Obrazi jezika).
Najprej se je posvetil pisanju za odrasle. Bralstvo in kritike je prepričal že s prvim romanom Grenki med, zanj je leta 2000 prejel kresnika. Prav tako je bil s kresnikom nagrajen za Koliko si moja? (2012) in Samo pridi domov (2014).
Za svoje romane je bil še večkrat nagrajen, prevedeni so v več jezikov. Uspešno je posegel tudi na področje dramatike, leta 2018 pa se je posvetil še pisanju za otroke. Leta 2019 je prejel nagrado večernica za roman Babi nima več telefona.
V knjižni zbirki Trio Golaznikus je izšlo osem knjig. Za drugo knjigo je avtor prejel nagrado večernica, celotna serija je bila nominirana za Levstikovo nagrado, prejela je tudi znak kakovosti zlata hruška.
Je tudi odličen prevajalec pomembnih del sodobne škotske in irske književnosti (dela Jamesa Joycea, Irvina Welsha, Samuela Becketta, Gertrude Stein, Flanna O' Briana …). Leta 2007 je prejel Sovretovo nagrado za prevod Čitanke Gertrude Stein in prevod romana Kako pozno, pozno je bilo.

D
osedanji zmagovalci natečaja:
Tina Vrščaj: Na klancu
Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ
Mojca Širok: Pogodba
Miha Mazzini: Zvezde vabijo
Roman Rozina: Županski kandidat Gams
Vinko Möderndorfer: Kot v filmu
Stanka Hrastelj: Igranje

Na osmi natečaj za nagrado modra ptica, ki se je zaključil 1. julija 2023, je prispelo 42 romanov  31 avtoric in 11 avtorjev. Poleg Lahko bi umrl na tem kavču z mano Andreja E. Skubica so bila nominirana še Na križišču svetov Irene Androjne, Bes te lopi Simone Semenič in Prepoparki Nine Valič. Vsa dela bodo izšla v knjižni obliki.

Nominirance in zmagovalca je izbirala strokovna komisija v sestavi Alenka Veler (predsednica), Aljoša Harlamov (podpredsednik), Irena Matko Lukan, Alenka Kristan in glavna urednica Alenka Kepic Mohar.

Nagrajenec prejme nagrado v vrednosti 10.000 EUR bruto.

Na križišču svetov Irene Androjne je portalna fantazijsko-psihološka pustolovščina z močnimi potezami problemskega romana. V njej 12-letni Jona s psom Ranom zbeži od doma, v katerem gospodari njegov nasilni oče Gospod Medved, in se po nesreči nenadoma znajde na križišču svetov, v nekakšnem fantazijskem zavetju, kjer ga pod svoje okrilje sprejme Alisa. Modra starka ga poučuje o življenju, pomenu prisluškovanja skrivnostim sveta, pa tudi o magični dimenziji, ki se nahaja takoj za našo realnostjo. Tam je Jona izbranec, »tisti, ki zmore pogledati v temo«. Edini lahko ustavi kradljivce srčnega zlata, medtem ko je v naši realnosti osamljen, prestrašen fant, ki si želi predvsem varnosti in ljubezni. Mešanje obeh ravni ustvarja napeto zgodbo, v kateri je dovolj prostora za prijateljstvo in ljubezen, obenem pa mladim ne skriva temnejših plati življenja (v sodobni družbi), četudi je končno (ali pač začetno) sporočilo zgodbe pozitivno: »Nikoli, za nobeno ceno, se ne odrecite svojim pticam.« (ah)

 

Tomaž, Lija in Liam, nekdanji Trio Golaznikus, so tik pred koncem osnovne šole. Zdi se, da nikomur v 9. b ni prav jasno, kaj v resnici pomeni to, da odslej ne bodo več vsak dan sedeli za istimi klopmi, v istem razredu. Medtem ko Jan odkriva, kdo sploh je, Julija, zbegana zaradi ločitve staršev, načrtuje pobeg, Tomaž pa se sooča z novimi napadi epilepsije, na šoli veselo vlada trojica nasilnežev. A nič ni črno belo. V kratkem času do konca šolskega leta se marsikaj spremeni. Andrej E. Skubic v romanu Lahko bi umrl na tem kavču z mano stke kompleksno zgodbo, ki se ne ogiba zahtevnejših plati odraščanja, obenem pa z veliko mero empatije do mladih in odraslih ter s humorjem junake vodi čez čeri. Najstnike in njihov svet zelo dobro pozna, v svoje pisanje spretno umešča relevantne pop kulturne reference in kljub dogajalni in tematski razvejenosti ustvari berljivo, iskrivo in prepričljivo delo, napisano v živem, sočnem jeziku, ki bo brez dvoma pritegnilo mlade bralce. (av)

Bes te lopi Simone Semenič je roman iz dveh zgodb, ki se počasi prepletata, dokler se na koncu ne stečeta v eno. V prvi spoznamo tri generacije slovanskih žensk: babico Dragomiro, mamo Milico in hči Zorico, ki ju sosedje z ognjem preženejo iz domače vasi, saj naj bi z zvestobo bogovom prednikov klicale nadnje nesrečo in zlo. V drugi, zapisani v obliki prvoosebnega dnevnika, pa se nam razkriva najstnik, ki z bratom Brinom praktično skrbi za družino, potem ko je mama sredi pandemije postala povsem nezmožna skrbeti zase in za otroka; brata jo imenujeta »zombimati«. Nekega dne od ločenega očeta prejme skrivnostno pesniško zbirko istrskega pesnika, polno čudnih staroverskih simbolov in šifer, ki jih s prijatelji potegne v razburljiv lov na zaklad. Dve časovni perspektivi prinašata vsaka svoj jezik – s slovanskimi koreni prežeto rahlo arhaično govorico ter sodobni sleng, poln anglicizmov in internetizmov. V veščem prepletu obeh realnosti pa slovenska Istra postane čaroben kraj, ki bralce posrka vase. (ah)

  

Butl in Nono. Prvi bolj sramežljiv, drugi neznansko gostobeseden. Prvi bolj umetniška dušica, drugi športnik. Veže ju tesno prijateljstvo. Nono je stalno v gibanju, Butl pa se zateka v risanje in ob topli podpori staršev koraka naprej. Njuno domišljijo buri skrivnostno in nevarno zapuščeno gradbeno območje, polno grafitov, ki jih za sabo pušča skejterska gverila SkLJ8. Nekega dne dobita priložnost, da si to, kar je moč videti le na video posnetkih, lahko ogledata tudi v živo. Dobita nove prijatelje, stketa nove vezi, Butl pa se mora sčasoma soočiti z bolečo izgubo. V romanu Prepoparki se Nina Valič subtilno, z veliko občutljivostjo in samosvojim humorjem loteva mehanizmov žalovanja. Topli družinski odnosi, moč prijateljstva in umetnosti so osrednje osi pripovedi, ki se odvija na kulisi urbanega življenja. Z njim v slovensko mladinsko književnost prinaša razgibano, vabljivo in motivno svežo zgodbo, ki se bo bralcev globoko dotaknila. (av)

 

Nagrado modra ptica Mladinska knjiga podeljuje od leta 2012, vsakič za drugo književno zvrst, od leta 2016 pa jo podeljuje bienalno.

Prvo leto je nagrada modra ptica poletela v roke avtorici Stanki Hrastelj za leposlovno delo za odrasle z naslovom Igranje, drugo leto je ta nagrada pripadla mladinskemu romanu Vinka Möderndorferja Kot v filmu, tretje leto je slavil Roman Rozina z romanom Županski kandidat Gams, četrto modro ptico je prejel Miha Mazzini za mladinski roman Zvezde vabijo, peta je poletela k Mojci Širok za kriminalko Pogodba, šesta k Simoni Semenič za mladinski roman Skrivno društvo KRVZ, zadnja pa k Tini Vrščaj za roman Na Klancu.

Letošnja nagrada bo četrtič podeljena za mladinski roman. Natečaj modra ptica je za založbo pomemben bazen rokopisov za prihodnje objave. Privablja tudi uveljavljene avtorje, ki doslej z založbo še niso sodelovali in del za mladino še niso pisali. Rastoči delež uveljavljenih avtorjev kaže na to, da je nagrada v našem prostoru pridobila ugled in kredibilnost. Knjige so dobro sprejete tako pri širši kot strokovni javnosti.

Že prvi dve mladinski deli sta bili zelo uspešni: roman Kot v filmu je prejel nagrade modra ptica, večernica in desetnica, preveden je v bolgarščino in makedonščino. Roman Zvezde vabijo je prejel nagrado modra ptica, nominiran je bil za nagrado večernica, preveden je v srbski jezik. Obe knjigi sta bili izbrani za nacionalni projekt Rastem s knjigo in bili ponatisnjeni v več kot 20.000 izvodih, obe sta doživeli žepno izdajo.

Natečaj iz leta 2013 je prinesel 3 izdane romane: Kot v filmu Vinka Möderndorferja, Kar ne ubije Cvetke Sokolov in Lica kot češnje Nataše Konc Lorenzutti.

Natečaj, ki se je zaključil leta 2016, pa je prinesel 6 novih knjig: zmagovalno Zvezde vabijo Mihe Mazzinija,  Povej mi po resnici Neli K. Filipić in Nenavadni primer navadne muhe s slabo karmo Mateje Mahnič. Tombola ali življenje Suzane Tratnik je bila nominirana za nagrado večernica in prejela nagrado desetnica, uvrščena je bila v katalog Bele vrane* ter bila prevedena v srbski jezik. Lov za templjarskim zakladom Milana Petka – Levokova je bil nominiran za nagrado večernica in doživel ponatis. Modri otrok Irene Androjna, ki bil lani kar dvakrat ponatisnjen, pa je bil izbran za projekt Rastem s knjigo. Knjiga je bila nominirana tudi za nagrado večernica in uvrščena v katalog Bele vrane.

Tudi natečaj, ki se je zaključil v letu 2020 je prinesel izjemna dela, ki so bila uspešna tako med bralci kot med strokovno javnostjo. Zmagovalni roman Skrivno društvo KRVZ je bil nominiran za nagradi večernica in desetnica, uvrščen je bil v katalog Bele vrane in prejel priznanje zlata hruška za izvirno delo. Izšel je tudi v dveh ponatisih v žepni izdaji, po knjigi je nastala gledališka predstava v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Roman Ava Suzane Tratnik je prejel Levstikovo nagrado za izvirno delo, knjiga Grizolda in Maček Lune J. Šribar pa je bila nominirana za nagrado večernica. Strašilka Davorke Štefanec nosi znak zlata hruška in je v slabem letu doživela prvi ponatis, pred kratkim je izšlo njeno nadaljevanje. Zadnji roman iz te bere je Nič več kot prej Manke Kremenšek Križman, ki je izšel jeseni 2023.

* V katalogu Bele vrane so izbrane najboljše knjige za otroke in mladino z vsega sveta, knjige izbira Mednarodna mladinska knjižnica iz Münchna.

 

PR: Služba za odnose z javnostmi, Mladinska knjiga