Društvo za sonaravni razvoj Focus je pripravilo spletni seminar, na katerem so predstavili nekaj zgledov dobrih praks vetrnih projektov v EU. Veliki izzivi pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor, kar pogosto pripelje tudi do močnega nasprotovanja lokalnih skupnosti, niso značilni samo za Slovenijo, ampak se z njimi soočajo tudi druge države, regije in skupnosti.

Datum objave:
27. september 2024

Avtor:
Polona Bahun

Avtor fotografij:
Freepik

Društvo za sonaravni razvoj Focus je pripravilo spletni seminar, na katerem so predstavili nekaj zgledov dobrih praks vetrnih projektov v EU. Veliki izzivi pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor, kar pogosto pripelje tudi do močnega nasprotovanja lokalnih skupnosti, niso značilni samo za Slovenijo, ampak se z njimi soočajo tudi druge države, regije in skupnosti. 

V EU obstaja že veliko dobrih praks in pionirskih projektov, ki kažejo na pomen ustreznega dialoga med različnimi akterji, participativnih procesov in finančne udeležbe prebivalcev pri uvajanju vetrne energije.
Slušatelji so tako spoznali strateško prostorsko načrtovanje vetrne energije na zaščitenih območjih v Avstriji, pomen dobrega sodelovanja med lokalno oblastjo in energetsko zadrugo na primeru energetske zadruge Ecopower in vetrno elektrarno Vojtěchov na Češkem, predvsem pomena pravočasnega dialoga investitorja z lokalno skupnostjo ter občino. Primere pa so predstavili okoljski ombudsman zvezne dežele Gradiščanska v Avstriji Michael Graf, soustanovitelj energetske zadruge Ecopower v Belgiji ter soustanovitelj in predsednik evropske zveze energetskih skupnosti REScoop.eu Dirk Vansintjan, soustanovitelj socialnega podjetja Participation factory Tomas Rakos in predstavnik Lokalne akcijske skupine Hlinecko na Češkem Lukás Černík.
Koordinatorka politike obnovljive energije pri vodilni evropski koalicija nevladnih organizacij CAN Evrope Flore Belin je najprej predstavila koalicijo CAN Europe, ki ima več kot 200 aktivnih članskih organizacij v 40 evropskih državah in predstavlja več kot 1700 nevladnih organizacij. Jedro njihovega dela se osredotoča na podnebje in energetske politike, predvsem promoviranje trajnostnega razvoja in promoviranje ustreznih politik za pospešitev izrabe OVE v Evropi. V ta namen so pripravili šest priporočil za prostorsko načrtovanje projektov OVE. In sicer: zgodnje in transparentno vključevanje lokalnih skupnosti, izvajati natančnejših metod zbiranja podatkov za obveščanje o procesu odločanja, zagotoviti tesnejše usklajevanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, premagati administrativne ovire z vlaganjem v usposabljanje ljudi in učinkovit upravni sistem, dati prednost degradiranim območjem in območjem dvojne rabe zemljišč ter vlagati v večjo zmogljivost omrežja in zagotoviti, da se bodo novi projekti OVE razvijali bližje omrežju. 

Za proces načrtovanja je deležnikom treba dati čas in možnost soudeležbe pri načrtovanju projekta   

Kot je povedal Michael Graf, so regionalni načrt za vetrno energijo sprejeli leta 2002, leta 2011 pa regijski okvir za razvoj vetrne energije, ki je predstavljal prvi pravni okvir za postavljanje vetrnih elektrarn. V postopku določanja primernih območij za vetrno energijo so bila najprej določena območja izključitve. Gre za zavarovana območja, ki jih je v zvezni deželi kar tretjina. Preostala območja pa so bila nato pregledana glede na vpliv vetrne energije na ekosisteme in naselja oziroma prebivalce. Kot je pojasnil pristop zvezne dežele Gradiščanska k razvoju vetrne energije temelji na vključujočem, zanesljivem in predvidljivem postopku prostorskega načrtovanja, s takšnim pristopom pa so postopek pridobivanja dovoljenj uspeli skrajšati na manj kot sedem mesecev in okrepili sodelovanje lokalnih prebivalcev in naravovarstvenih organizacij. Postopek prostorskega načrtovanja temelji na participatornem procesu, ki vključuje investitorje, občine ter okoljske oziroma naravovarstvene organizacije. S takšnim pristopom so uspeli doseči izjemen razvoj vetrne energije, s katero pokrijejo kar 140 odstotkov potreb po električni energiji, v več kot 30 projektih oziroma postopkih pa je bil vložen le en pravni ugovor. Pri tem je izpostavil še, da za projekte, manjše od 30 MW, velja poenostavljen postopek presoje vplivov na okolje.

Dirk Vansintjan je povedal, da je energetska zadruga Ecopower leta 2000 zmagala na razpisu, ki ga je objavilo mesto Eeklo v Flandriji za gradnjo prvih dveh vetrnih elektrarn, saj je omogočala udeležbo prebivalcev v projektu. Zadruga Ecopower je bila ustanovljena leta 1992 s cilji investirati v projekte OVE, zagotavljati svojim članom elektriko iz OVE in spodbujati varčno rabo energije. Z zakupom deleža lahko vsi državljani postanejo člani zadruge in s tem solastniki vetrnic. Poudaril je, da je sodelovanje z mestom Eeklo pionirski projekt, ki ne priča le o pomenu finančne udeležbe državljanov pri vetrnih projektih, temveč tudi o potencialu sodelovanja med zadrugami in lokalnimi oblastmi. Zadruga in mesto sta namreč solastnika vetrnih elektrarn v Eeklu, pri čemer zadruga zagotavlja tehnično znanje ter skrbi za neposredno vključevanje državljanov in ranljivih skupin. Danes ima zadruga Ecopower približno 60 tisoč članov, z električno energijo iz OVE, tudi s pomočjo 23 vetrnic, pa oskrbuje več kot 50 tisoč gospodinjstev. 

Kako pomemben je pravočasen dialog investitorja z lokalno skupnostjo in občino sta na primeru postavitve vetrne elektrarne Vojtěchov na Češkem opisala Tomas Rakos in Lukás Černík. Tako je leta 2023 je investitor NOHO še pred začetkom formalnih procesov pridobivanja dovoljenj za postavitev petih vetrnic izvedel metodičen proces vključevanja in dialoga z lokalnimi prebivalci najel socialno podjetje Participation Factory, ki se zavzema za spodbujanje sodelovanja upravljavskih in odločevalskih procesih. Da bi bolje spoznali odnos prebivalcev do vetrne energije in ugotovili, kaj so njihove skrbi in želje glede projekta ter katere informacije potrebujejo za odločanje, so izvedli raziskavo in serijo srečanj z lokalnimi prebivalci. Proces v občini Vojtěchov se je zaključil z neformalnim referendumom, na katerem so prebivalci izrazili visoko podporo vetrnemu projektu. To kaže na velik pomen pravočasnega vključevanja lokalnih skupnosti in dialoga z njimi, ki presega zgolj formalne obveze investitorjev v procesih pridobivanja dovoljenj. Investitor je bil tudi eden izmed prvih investitorjev na Češkem, ki je občini in prebivalcem ponudil možnost solastništva vetrne elektrarne in ustanovitve energetske skupnost.

Zaključek seminarja in hkrati odgovor na vprašanje vodje Sektorja za OVE na MOPE dr. Tomislava Tkalca o tem, kako v Sloveniji uspešno izpeljati projekt OVE, ne da bi naleteli na nasprotovanje lokalnih skupnosti in drugih deležnikov vsakršnemu projektu je torej, čim prej s predlogom, da bi uporabili določeno območje za izrabo OVE, pristopiti do lokalnih skupnosti in jih vključiti v proces načrtovanja projekta, s čimer imajo možnost soodločati o izrabi prostora. Proces je treba upočasniti, uporabiti prave pristope, k sodelovanju povabiti neodvisne strokovnjake in voditi transparentno komuniciranje.

VIR: Naš Stik