Organizirani prevozi s kombiji, pri katerih so zaposleni lahko izbrali svoj čas odhoda in vračanja domov z dela, so se izvajali tri mesece - v februarju, marcu in aprilu 2023 in so bili za uporabnike povsem brezplačni. Projekt je bil zasnovan in v celoti podprt v sklopu evropskega projekta SmartMOVE - Pametne rešitve za trajnostno mobilnost, ki ga ob slovenski udeležbi financira norveški finančni mehanizem EGP. "V intenzivnem sodelovanju si osem organizacij prizadeva poiskati konkretne rešitve za boljše upravljanje mobilnosti na območjih z veliko prometa, predvsem z namenom blaženja njegovih posledic", je uvodoma povedal Klemen Gostič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije RRA LUR, ki je vodilni partner projekta in poudaril, da je "v Ljubljani več kot 220.000 delovni mest oziroma več kot četrtina vseh delovnih mest v Sloveniji, zaradi česar se več kot 120.000 ljudi dnevno pripelje v Ljubljano od drugod. Ljubljana z okolico je območje z največ prometa v Sloveniji, največ ogljičnega odtisa pa povzroča motoriziran osebni promet. Po podatkih iz leta 2021 ta zajema na ravni Slovenije ker 80 % delež vseh dnevnih potovanj".

"Pilotni projekt skupinskih prevozov na delo je poleg izdelave mobilnostnih načrtov za izbrana podjetja en glavnih projektnih elementov, zato smo zadovoljni, da ga je opravil izkušen partner kot je GoOpti, saj je prevoze brezhibno koordiniral. S pomočjo temeljite obdelave podatkov, ki so jo opravili na Odseku za tehnologije znanja in Odseku za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan, pa lahko učinke tovrstnega prevoza na zmanjševanje emisij tudi zelo dobro razumemo", je še povzel Gostič.

K projektu SmartMOVE je z 8500 zaposlenimi pristopil tudi največji zaposlovalec pri nas, Univerzitetni klinični center Ljubljana. Pridružila sta se tudi BTC d.d. za območje nakupovalnega središča BTC City in IKEA Slovenija d.o.o.. Na osnovi analize potovalnih navad zaposlenih na teh območjih so za poskusni projekt prevozov izbrali občine Kranj, Kamnik, Domžale, Radomlje, Komendo, Mengeš in Trzin. Pri podjetju GoOpti so preko spletne strani "Gremo Skupaj", postavljene posebej za ta projekt, prejeli kar 573 prijav na prevoze. Izmed teh so nato izbrali 131 uporabnikov, ki so prevoze uporabljali enkrat do petkrat tedensko.

Analiza zadovoljstva anket uporabnikov je pokazala, da je t.i. dinamični "shuttle", ki se prilagaja povpraševanju, v največjem delu pritegnil prav potnike, ki te iste poti večinoma opravljajo s svojim lastnim vozilom (kar 73 %). Potniki najbolj cenijo brezskrbnost, ki jo s seboj prinaša ta način prevoza, njegovo zanesljivost, bližino postaje, udobje in dejstvo, da jih razreši nadloge iskanja parkirnega prostora. "V pilotnem projektu je treba testirati čim več scenarijev, vmes smo tako v prevoze vključili tudi izmenske delavce. Tudi zato je podatek o povprečni zasedenosti relativno nizek (34 %), kljub temu pa so številke opogumljajoče - emisije CO2 smo uspeli znižati za 37 %, kar bi lahko z uporabo električnih vozil izboljšali še za dodatnih 20%, NOx in trdne delce (PM) pa tudi do 70 %" je povzel Marko Guček, CEO podjetja GoOpti. Prof. dr. Marko Bohanec iz Odseka za xxx Instituta Jožef Stefan je pojasnil, da izračuni temeljijo na različnih scenarijih in potovanj in upoštevajo dejavnike kot so starost vozil, s katerim bi se analizirani potniki sicer vozili, vrsta goriva, dolžina njihove vožnje ipd. Najboljše rezultate so dosegali na relaciji Komenda - UKC. "Višja povprečna zasedenost, kakršna je bila denimo na relaciji Kamnik - Radomlje - Domžale - Ljubljana, bi gotovo pomenila izdatno znižanje emisij pri potovanju na delo", je pojasnil Marko Guček, CEO podjetja GoOpti in dodal, da bi na domžalski relaciji v času konic zlahka računali z želeno 75 % zasedenostjo.

"Verjamemo, da je dolgoročen obstoj dinamičnega "shuttla" mogoč, vendar zahteva tesno sodelovanje JPP, sopotništva, podjetij in uporabnikov. Na ravni države bi bil potreben razmislek, ali se ta modaliteta prevoza in morebitne druge alternative lahko funkcionalno vključijo v strategijo upravljanja mobilnosti, na tej osnovi pa bi morala na novo osmisliti tudi sofinanciranje. Na drugi strani bi lahko korak v tej smeri naredili tudi delodajalci in vsaj svoja vlaganja v parkirna mesta preusmerili v različne oblike trajnostne mobilnosti za svoje zaposlene. Svojo vlogo bi lahko odigrale tudi občine ali pa vsi od naštetih v skupnem modelu", je zaključil Guček. Izpostavil je še, da bi si želeli v prihodnosti tesneje sodelovati z JPP: "Testirati bi si želeli dinamični skupinski prevoz od doma do postaje javnega potniškega prometa in nazaj". Prihodnost pa vidijo tudi v odpiranju aplikacije sopotništvu, s čimer bi lahko izkoristili proste sedeže vozil, ki so dnevno že na cestah".

Klemen Gostič z RRA LUR je še pozval podjetja, da pričnejo intenzivneje naslavljati tematiko trajnostne mobilnosti med svojimi zaposlenimi. S tem namenom v sklopu projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost v jeseni 2023 načrtujejo brezplačna izobraževanja za podjetja, namenjena tako ozaveščanju vodstva o možnih ukrepih kot motivacijo zaposlenih k spremembi svojih potovalnih navad. Interes že sprejemajo preko spletne strani www.smart-move.si.

Za vsebino tega dokumenta je odgovorna RRA LUR kot vodilni partner projekta SmartMOVE in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča nosilca programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

VIR: RRA LUR