Energija, ki jo porabljamo za ogrevanje in hlajenje, predstavlja skoraj polovico vse energije, ki jo porabimo v EU. Spodbudno je, da se delež energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje zadnja leta povečuje, pri čemer je v letu 2022 dosegel skoraj četrtinski delež, kar je bilo za 1,8 odstotka več kot leto prej.
Datum objave:
28. februar 2024
Avtor:
Brane Janjič
Avtor fotografij:
Pixabay, Eurostat
Energija, ki jo porabljamo za ogrevanje in hlajenje, predstavlja skoraj polovico vse energije, ki jo porabimo v EU. Spodbudno je, da se delež energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje zadnja leta povečuje, pri čemer je v letu 2022 dosegel skoraj četrtinski delež, kar je bilo za 1,8 odstotka več kot leto prej.
Po podatkih Eurostata je delež obnovljivih virov v energiji, ki jo evropske države namenjajo za pokritje potreb po ogrevanju in hlajenju, v povprečju v letu 2022 dosegel 24,8 odstotka oziroma za 1,8 odstotka več kot leto prej. Med posameznimi državami članicami so glede deležev obnovljivih virov sicer precejšnje razlike, pri čemer sta na vrhu lestvice Švedska z 69,3-odstotnim deležem in Estonija s 65,4-odstotnim deležem, ki za te namene uporabljajo biomaso in toplotne črpalke. Sledi jim Latvija z 61-odstotnim deležem, ki se zanaša predvsem na biomaso. Na drugi strani pa so z najskromnejšim deležem Irska (6,3 odstotka), Nizozemska (8,6 odstotka) in Belgija (10,4 odstotka). Slovenija se je s skoraj 34-odstotnim deležem uvrstila na enajsto mesto, za Hrvaško in pred Bolgarijo, pri čemer pa ni spodbuden podatek, da je tudi na seznamu držav, ki so delež OVE za te namene v letu 2022 v primerjavi z 2021 zmanjšale (za 1,2 odstotka).
Kot še izpostavljajo v Eurostatu, se je v absolutnem smislu bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje v EU v zadnjih letih ves čas postopoma povečevala, predvsem zaradi povečevanja deleža biomase in toplotnih črpalk. Tako se je v desetletnem obdobju delež energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje povečal z 18,6 na 24,8 odstotka ( za 6,2-odstotne točke), vendar to še zdaleč ni dovolj za dosego novih ciljev zapisanih v lanski evropski direktivi, v skladu s katero bi morale države članice svoj letni povprečni delež energije iz obnovljivih virov v ogrevanju in hlajenju od leta 2021 do leta 2025 povečati za vsaj 0,8 odstotne točke, od leta 2026 do leta 2030 pa za vsaj 1,1 odstotne točke.
VIR: Naš Stik
