Datum objave:

Avtor:

V prvi polovici leta so obnovljivi viri energije predstavljali že več kot 50 odstotkov vse proizvodnje električne energije v Evropi, delež jedrske energije pa se je ustalil pri 24 odstotkih. Drugače rečno to pomeni, da je že skoraj tri četrtine vse električne energije v EU proizvedeno iz nizkoogljičnih virov.

Najnovejši podatki Eurelectricove podatkovne platforme za električno energijo ELDA kažejo, da je že 74 odstotkov električne energije, proizvedene v EU v prvi polovici leta 2024, izviralo iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije, kar je kar šestodstotni skok glede na leto 2023. Razloge za rekordno rast proizvodnje iz nizkoogljičnih virov gre po besedah Eurelectricovih analitikov iskati predvsem v povečanem vključevanju obnovljivih virov v omrežje v povezavi s stabilno proizvodnjo jedrskih elektrarn. 

Čeprav so ti podatki razveseljivi in kažejo na to, da se sektor proizvodnje električne energije dekarbonizira bistveno hitreje kot druge industrijske panoge in promet, so na drugi strani skrb zbujajoči podatki o nadaljnjem zmanjševanju povpraševanja po električni energiji, kar negativno vpliva na nadaljnje investicijske odločitve. Tako se je povpraševanje po elektriki v prvi polovici leta 2023 v EU v primerjavi z istim obdobjem leta 2022 zmanjšalo za 3,4 odstotka. Povpraševanje ostaja tudi letos še naprej nizko, in sicer je v primerjavi s prvo polovico leta 2022 manjše za 2,6 odstotka. Ta trend je predvsem posledica selitve energetsko potratne industrije v tujino, višjih temperatur, sprejetih varčevalnih ukrepov na energetskem področju in počasne gospodarske rasti. 

V Eurelectricu ob tem opozarjajo, da so se posamezna leta stagnacije rabe električne energije spremenile v trajen trend, kar ne omogoča zagotavljanje potrebnih naloženih signalov v čistejšo proizvodnjo električne energije. To pa utegne imeti dolgoročne posledice za izpolnitev zastavljenih energetsko podnebnih ciljev in upočasnitev zelenega prehoda. 
V Eurelectricu Evropsko komisijo v novi sestavi zato pozivajo, naj čimprej predlaga akcijski načrt za elektrifikacijo z okvirnim ciljem 35-odstotne elektrifikacije družbe do leto 2030 in z jasnim kazalnikom elektrifikacije, ki naj bi bil uveden v nacionalne energetske in podnebne načrte evropskih držav za spremljanje in doseganje napredka na terenu. 
 
VIR: Naš Stik