Slovenija je pri doseganju zastavljenih podnebnih ciljev pred velikimi izzivi.
Ljubljana, 13. 5. 2022 – Slovenija je pri doseganju zastavljenih podnebnih ciljev pred velikimi izzivi. Naš skupni cilj je, da do leta 2050 postanemo podnebno nevtralna družba. Za blaženje podnebnih sprememb je nujno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Za prilagajanje podnebnim spremembam v Sloveniji je ključno krepiti odpornost na vplive podnebnih sprememb in učinkovito sistemsko izvajanje potrebnih ukrepov v vseh sektorjih. Na Ministrstvu za okolje in prostor se pridružujemo imenovanju dneva za podnebje, namenjenega spodbudi in reševanju izziva podnebnih sprememb, ki ga tako neformalno obeležujemo 15. maja.
Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050
Državni zbor je lani sprejel Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, s katero si Slovenija zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. S postavljenim podnebnim ciljem strategija zastavlja ostalim sektorjem in njihovim sektorskim politikam cilj doseganja skupnih neto ničelnih emisij do leta 2050. Postavlja pa tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte. Dolgoročna podnebna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb ter s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev in potrošnikov za vlaganje v zeleni prehod gospodarstva - v smer neto-ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Za obdobje do leta 2030 strategija sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030), Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO20-30) in drugih sektorskih dokumentih. Strategija nadgrajuje navedene dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje (opredeljuje podcilje, prioritete, usmeritve glede podpornega okolja).
Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)
Letos je Državni zbor sprejel še novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2). Z zakonom se v slovenski pravni red prenašajo načela krožnega gospodarstva, načelo “onesnaževalec plača” in načelo proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov. Novi Zakon o varstvu okolja prinaša tudi pomembne spremembe na področju podnebne nevtralnosti in tako vključuje tri nove tako imenovane podnebne člene: 143. člen, ki ureja cilje podnebne politike (podnebna nevtralnost v Sloveniji do 2050, izpolnjevanje zavezujočih EU in mednarodnih ciljev), 144. člen, ki ureja dolgoročno podnebno strategijo in 145. člen, ki ureja tudi neodvisno nacionalno znanstveno posvetovalno telo za podnebno politiko – Podnebni svet, ki predstavlja glavno novost na podnebnem področju. Podnebni svet bo služil kot posvetovalni organ ministrom ter predvsem za podajo mnenja in priporočil vladi v obliki strokovnih mnenj in priporočil o obstoječih in predlaganih ukrepih podnebne politike ter o njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in pravnim redom EU s področja podnebnih sprememb. Mnenja in priporočila Podnebnega sveta bo vlada obravnavala in se do njih tudi pisno opredelila.
Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050
Državni zbor je lani sprejel Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, s katero si Slovenija zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. S postavljenim podnebnim ciljem strategija zastavlja ostalim sektorjem in njihovim sektorskim politikam cilj doseganja skupnih neto ničelnih emisij do leta 2050. Postavlja pa tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte. Dolgoročna podnebna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb ter s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev in potrošnikov za vlaganje v zeleni prehod gospodarstva - v smer neto-ničelnih emisij toplogrednih plinov, pospešenega prehoda na obnovljive vire energije, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Za obdobje do leta 2030 strategija sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030), Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO20-30) in drugih sektorskih dokumentih. Strategija nadgrajuje navedene dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje (opredeljuje podcilje, prioritete, usmeritve glede podpornega okolja).
Zakon o varstvu okolja (ZVO-2)
Letos je Državni zbor sprejel še novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2). Z zakonom se v slovenski pravni red prenašajo načela krožnega gospodarstva, načelo “onesnaževalec plača” in načelo proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov. Novi Zakon o varstvu okolja prinaša tudi pomembne spremembe na področju podnebne nevtralnosti in tako vključuje tri nove tako imenovane podnebne člene: 143. člen, ki ureja cilje podnebne politike (podnebna nevtralnost v Sloveniji do 2050, izpolnjevanje zavezujočih EU in mednarodnih ciljev), 144. člen, ki ureja dolgoročno podnebno strategijo in 145. člen, ki ureja tudi neodvisno nacionalno znanstveno posvetovalno telo za podnebno politiko – Podnebni svet, ki predstavlja glavno novost na podnebnem področju. Podnebni svet bo služil kot posvetovalni organ ministrom ter predvsem za podajo mnenja in priporočil vladi v obliki strokovnih mnenj in priporočil o obstoječih in predlaganih ukrepih podnebne politike ter o njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in pravnim redom EU s področja podnebnih sprememb. Mnenja in priporočila Podnebnega sveta bo vlada obravnavala in se do njih tudi pisno opredelila.
Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023
Na podlagi gibanja cene kuponov iz preteklosti je letni priliv v letih 2022 in 2023 ocenjen na 170 milijonov evrov letno. Razpoložljiva sredstva, to je skupna ocena prilivov in prenosov neporabljenih sredstev iz preteklih let, je za leti 2022 in 2023 ocenjena na 525,214 milijona evrov. Iz sklada se financirajo številni ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
Prikaz porabe Sklada za podnebne spremembe (pdf, 844 KB)
Imamo samo 1 planet!
V projektu LIFE IP Care4Climate je pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor povezanih 15 partnerjev iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. Ključni cilj projekta je ozaveščanje, izobraževanje in opolnomočenje ključnih deležnikov za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo. Imamo samo 1 planet! se glasi vodilni slogan tega projekta, ki se je začel leta 2019 in bo potekal osem let.
Partnerji projekta s svojimi aktivnostmi prispevajo k učinkovitejšemu izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP), določenih v strateških dokumentih, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije za doseganje zakonsko določenih ciljev na področju zmanjšanja emisij TGP. LIFE IP Care4Climate je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo pripomogel da bo Slovenija do leta 2030 lažje dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Projekt je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
PR Ministrstvo za okolje in prostor
Prikaz porabe Sklada za podnebne spremembe (pdf, 844 KB)
Imamo samo 1 planet!
V projektu LIFE IP Care4Climate je pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor povezanih 15 partnerjev iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. Ključni cilj projekta je ozaveščanje, izobraževanje in opolnomočenje ključnih deležnikov za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo. Imamo samo 1 planet! se glasi vodilni slogan tega projekta, ki se je začel leta 2019 in bo potekal osem let.
Partnerji projekta s svojimi aktivnostmi prispevajo k učinkovitejšemu izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP), določenih v strateških dokumentih, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije za doseganje zakonsko določenih ciljev na področju zmanjšanja emisij TGP. LIFE IP Care4Climate je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo pripomogel da bo Slovenija do leta 2030 lažje dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Projekt je sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
PR Ministrstvo za okolje in prostor
