Po zaprtju premogovnika se bo naše mesto še vedno moralo ogrevati, le da glavni energent ne bo več premog. Sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline je drugi največji sistem, na katerega je priklopljenih 35.000 uporabnikov toplote gospodinjskega odjema in 650 uporabnikov toplote industrijskega odjema. Prva faza preobrazbe, ki bo trajala do leta 2027, vključuje obnovo izolacij in podporja na distribucijskem sistemu, posodobitve toplotnih podpostaj in internih toplotnih postaj ter vključitev prvega manjšega obnovljivega vira energije (OVE) vira, kjer bomo sredstva črpali iz Sklada za pravičen prehod. Investicije v prvi fazi so ocenjene na slabih 30 milijonov evrov. S sočasno energetsko sanacijo stavb to pomeni 25.269 ton manj izpustov CO2, za 21.150 ton manj porabljenega premoga in letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh.

 

Župan Peter Dermol je povedal, da imamo za preobrazbo v sklopu druge faze predvidena dva scenarija – izgradnja lastnih OVE proizvodnih virov, kjer bi bili popolnoma neodvisni od Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ali poleg lastnih vključevanj tudi morebitne bodoče obnovljive proizvodne vire v Termoelektrarni Šoštanj. »Ko bomo imeli vse možnosti na mizi, bomo dogovorili najbolj optimalne rešitve. Če želimo doseči cilj zelene preobrazbe, nujno potrebujemo dodatne finančne spodbude za energetske sanacije, tako za lastnike nepremičnin kot za lokalno skupnost. Finančnih spodbud pa je v tem trenutku premalo. Naslednji teden se bom v sklopu letnega političnega dialoga na Češkem sestal z evropsko komisarko za energijo Kadri Simson, kjer smo kot eno izmed tem razgovora že napovedali možnosti za dodatne spodbude za energetske sanacije.«

 

Usmeritev Evropske unije je, da se daljinske sisteme nadgrajuje, zato temu sledimo in si prizadevamo za sistem ogrevanja z razpršenimi viri. Tako bomo izkoriščali naravne danosti našega okolja, hkrati pa bomo zmanjšali odvisnost od enega energenta (ali ene gospodarske družbe) in tako zmanjšali tveganja. V primeru posameznih odklopov (odklapljali bi se predvsem tisti z višjim ekonomskim standardom, ki si lahko privoščijo samostojne investicije) sistema več ne bi bilo in bi bil vsak občan prepuščen samemu sebi, lastnim finančnim virom in lastni iznajdljivosti. Kar na dolgi rok zagotovo ni razvojno, ekonomično, še manj okolju prijazno, obenem pa evropskih sredstev za sanacije ne bi bilo več, saj sisteme daljinskega ogrevanja pod-pira Evropska unija. 

 

Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je zgleden primer dobre prakse kakovostnega bivanja, kar želimo ohraniti tudi v prihodnje, saj zagotavlja energetsko najučinkovitejšo proizvodnjo toplote, višjo stopnjo kontrole emisij, širši nabor potencialnih virov, razpršenost virov in večjo implementacijo OVE, hkrati pa tudi nižje investicije in učinkovitejšo rabo tehnologij, je povedal direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja. Preobrazba je razdeljena na tri faze, in sicer prva faza bo trajala do 2027 (obnova izolacij, posodobitve toplotnih postaj, vključitev prvega manjšega OVE vira), druga faza zajema vzpostavitev novih enot za proizvodnjo toplote iz lastnih OVE proizvodnih virov ali skupni koncept s TEŠ in Holdingom Slovenske elektrarne ter fazno implementacijo do leta 2030. Tretja faza pa zajema nujno sočasno energetsko sanacijo stavb za dosego prehoda na nižji temperaturni režim in naj bi bila zaključena najkasneje do leta 2033.

Koordinator direktorja družbe za strategije in inovacije v družbi ELES mag. Gregor Goričar je predstavil aktivnosti, ki jih v družbi ELES izvajajo v okviru sporazuma o zeleni preobrazbi daljinskega ogrevanja, in poudaril pomen tesnega sodelovanja z elektrodistributerji. Predstavil je koncept dolgoročnega ogrevanja KODO, ki v petih korakih govori o načrtovanju energetske infrastrukture skupaj z viri in odjemom v prihodnje. Projekt povezovanja sektorjev elektroenergetskega sistema s sektorjem ogrevanja bo temelj zelenega prehoda v lokalnih skupnostih. V okviru projekta Nedo skupaj s partnerji iščejo napredne rešitve, ki izzive sodobnega elektroenergetskega sistema v luči trajnostnega razvoja rešujejo z okolju prijaznimi rešitvami. Namesto vlaganj v širitev omrežja se bo z uporabo sodobne sekundarne opreme, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku bolje izkoristilo obstoječe omrežje.

 

Cilj preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja je, da imamo po končani tranziciji zelene, obnovljive alternativne vire toplotne oskrbe, da imamo prenovljen daljinski sistem z minimalnimi izgubami in da so vse stavbe na območju občine energetsko sanirane. Samo to je recept za ekonomsko vzdržen sistem za vse uporabnike in hkrati pot do novega, zelenega vira za toplotno oskrbo Šaleške doline. V Mestni občini Velenje smo že pripravili Akcijski načrt preobrazbe do leta 2030, zagotovili 18 milijonov evropskih sredstev za obnovo cevovodov in podpostaj, sanirali 3 stanovanjske občinske bloke, postopoma saniramo javne objekte, sodelujemo z upravniki in izvajalci delitev toplote.  

 

Svetnice in svetniki podpirajo projekt Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja in potrebo po energetski sanaciji stavb. Svet Mestne občine Velenje bo spremljal preobrazbo, njeno finančno in okoljsko učinkovitost ter se z njenim potekom seznanjal 2-krat letno s ciljem, da občanom zagotovimo stroškovno čim bolj optimalno oskrbo s toplotno energijo.

 

Prilagamo tudi sprejet Sklep o stališču Sveta Mestne občine Velenje do 1. faze Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja in potrebo po energetski sanaciji stavb.

 

VIR: Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje