Gre za regionalno zasedanje, programsko usklajeno z zasedanjem Konvencije o podnebnih spremembah COP 28, ki bo sočasno potekalo v Dubaju. Na obeh zasedanjih bodo države obravnavale okoljske ukrepe v boju proti podnebnim spremembam in pri tem velik poudarek namenile vključevanju mladih. A če zasedanje v Dubaju poteka na globalni ravni in obravnava širša okoljska vprašanja, se zasedanje v Portorožu konkretneje osredotoča na lokalna oziroma regionalna vprašanja »domačega« Sredozemlja.

 

Teden na slovenski obali, ko bo pod okriljem Združenih narodov in v soorganizaciji Slovenije potekalo 23. zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP 23 – Konferenca za Sredozemlje, bo vsebinsko bogat. Poleg rednega zasedanja pogodbenic, na katerem te pregledajo izvajanje konvencije in njenih protokolov ter določijo program in prednostne naloge za prihodnje dveletno obdobje, je na programu tudi ministrsko zasedanje s predvidenim sprejemom Portoroške ministrske deklaracije, ob tem pa se bo odvilo tudi deset stranskih dogodkov na aktualne teme, kot so podnebne spremembe ter onesnaženje morja in obale.

 

Več podrobnosti lahko preberete v preteklih sporočilih za javnost, tokrat pa več pozornosti namenjamo vsebini stranskih dogodkov.

 

Za vsak dan zasedanja so različne sredozemske strokovne, vladne in nevladne organizacije pripravile stranske dogodke. Ti predstavljajo forum za širšo strokovno razpravo o aktualnih vsebinah: od boja proti onesnaževanju s plastiko v Sredozemlju, odpornosti Sredozemlja proti podnebnim spremembam in prizadevanj za ohranjanje biotske raznovrstnosti do iskanja trajnostnih rešitev za zdravo in varno prihodnost Sredozemlja. Pri tem bo poseben poudarek namenjen izobraževanju in krepitvi vloge mladih pri sprejemanju programov za zmanjšanje vpliva s kopnega na obalne in morske ekosisteme ter ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam.

Slovenija soorganizira stranski dogodek na temo vključevanja prihodnjih generacij z naslovom »Izobraževanje in mladi: za trajnostno prihodnost Sredozemlja«, ki poteka zadnji dan zasedanja, to je v petek, 8. decembra 2023. V razpravi bodo med drugimi sodelovali tako predstavniki različnih organizacij Združenih narodov kot tudi predstavniki ministrstev za šolstvo iz več sredozemskih držav, tudi Slovenije. Namen dogodka je delitev dobrih praks in priprava skupnih usmeritev za preobrazbo šolskih sistemov v državah Sredozemlja, da bodo ti zagotavljali učinkovito orodje pri boju proti onesnaževanju okolja in prilagajanju na podnebne spremembe v luči vedno pogostejših izrednih vremenskih dogodkov.

 

Izpostavljamo še en stranski dogodek v sredo, 6. decembra 2023, z naslovom »Sodobna orodja za spodbujanje trajnostnega modrega gospodarstva«, na katerem aktivno sodeluje Slovenija. Razprava bo tekla o posledicah, ki jih prinaša pomanjkljivo in nepovezano upravljanje z vodnimi, obalnimi in morskimi viri, kar se odraža v hitrem zmanjševanju vodne, prehranske, biotske in podnebne varnosti. Na tem področju namreč obstajajo velike vrzeli znotraj državnih administracij in pri čezmejnem sodelovanju ter na ravni mednarodnih ustanov. Kot konkreten primer dobre prakse in izhodišče za razpravo bo predstavljen slovenski Pomorski prostorski plan, ki ga je Slovenija sprejela kot prva država v Evropski uniji. Prav krepitev pomena modrih in zelenih koridorjev pri prostorskem načrtovanju in upravljanju za ohranjanje obalne in morske biotske raznovrstnosti v času podnebnih sprememb je namreč ena glavnih nalog slovenskega predsedovanja. Modre in zelene koridorje, ki simbolizirajo morje, reke in gozdove, smo upodobili tudi v logotipu COP 23.

Predstavniki Slovenije sodelujejo še na stranskem dogodku z naslovom »Morska zavarovana območja in biotska raznovrstnost«, kjer bosta aktivno sodelovala Mediteranski inštitut za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in nevladna organizacija za proučevanje in raziskovanje delfinov v slovenskem morju Morigenos. Tudi v tem delu se bo razprava osredotočila na prihodnje generacije z izzivom, kako mlade opolnomočiti za ohranjanje morja in kakšno vlogo imajo pri tem lahko nevladne organizacije.

 

Poleg omenjenih stranskih dogodkov Slovenija na dan ministrskega zasedanja sooblikuje tudi skupni panel treh makroregij Podonavje–Črno morje–Sredozemlje z naslovom »Zeleni prehod v Sredozemlju – od odločitev k dejanjem«. Cilj panela je podpis dvoletnega skupnega programa dela med Konvencijo o varstvu reke Donave, Komisijo za varovanje Črnega morja in Barcelonske konvencije.  Gre za velik dosežek, saj sta v sodelovanje vključeni dve morski makroregiji (Črno morje in Sredozemlje), ki skupaj naslavljata podnebne spremembe in se zavzemata za ohranitev morskih ekosistemov za prihodnje generacije. Stališča panela bodo ključnega pomena pri sprejemanju prioritet programa dela slovenskega predsedovanja Barcelonski konvenciji v obdobju 2024–2025. 

Več informacij, program ter povezava do (medijskih) akreditacij je objavljenih na uradni spletni strani slovenskega predsedovanja Barcelonski konvenciji 2024–2025.

VIR: MNVP