Predsednik OZS Blaž Cvar je uvodoma predstavil stališča zbornice glede zakona o pomoči gospodarstvu in zakona o dohodnini. »V četrtek se bo potrjeval osnutek zakona za pomoč gospodarstvu v energetski krizi. Trenutno ocenjujemo, da je osnutek nesprejemljiv. Uredba, ki velja od meseca septembra in določa subvencijo za male poslovne odjemalce, bi morala zajeti večje število podjetij, njena veljavnost pa bi se morala podaljšati,« je stališče zbornice predstavil Cvar. Glede zakona o dohodnini pa je Cvar dejal: »Vlada je prvotni predlog, ki določa mejo pri 35 tisoč evrih prometa, zvišala na 50 tisoč evrov, tako da se lahko z zadnjimi spremembami v zakonu o dohodnini strinjamo. To je namreč ustrezna rešitev za obrtnike, ki jih mi zastopamo in ki se večinoma nanašajo na izumirajoče poklice.« Z njim so soglašali tudi ostali člani UO OZS.

Burno debato med člani UO OZS je spodbudil osnutek zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Do ukrepov za pomoč gospodarstvu je bil kritičen Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor: »Nemški mediji navajajo, da bodo nemška podjetja plačevala 130 evrov na megavat. Pri nas smo pri sedanjih preračunih na približno 320 evrov za megavat. To pa pomeni neposredno izgubo konkurenčne prednosti na evropskem trgu. Ko nimamo zagotovljenih zakupov, ko niti dobavitelji nimajo zagotovljenih zakupov, ne poznamo referenčne cene, o kateri se pogovarjamo. Če se lahko vsak sindikat postavi za svoje, bomo morali tudi mi zavzeti trdno stališče in se ostro postaviti glede tega. Ne samo elektrika, podražili so se tudi drugi energenti. Če tega ne bomo storili, bo do februarja prihodnje leto ogromno podjetij nelikvidnih. Poleg tega ne vemo, kako nas bo prizadel dvig plač prihodnje leto. Likvidnost podjetij bo v vsakem primeru veliko slabša. Če pa podjetje ne bo likvidno, ne bo moglo priti do subvencije.«

Aleš Pulko, predsednik Nadzornega odbora OZS, je prav tako izrazil bojazen, da ukrepi ne bodo zadostni. »Vsi smo nezadovoljni. Še vedno zagovarjamo regulacijo po vzoru Nemčije. Žal za to ni posluha. Ministrstvo za infrastrukturo ima povsem drugačno stališče. Ločiti moramo majhne odjemalce in velika podjetja. Pomembna je višina referenčne cene, kajti samo do te cene bo podjetje dobilo subvencijo. Zakon bo ustrezen takrat, ko se bo upoštevalo tržno ceno za referenčno ceno. Druga pomembna stvar pa je sorazmernost glede na rast. V tem primeru bi bil zakon vsaj užiten,« je pojasnil Pulko.

Da ne bomo konkurenčni na tujih trgih, pa je opozoril Peter Pišek, podpredsednik OZS in predsednik sekcije za promet pri OZS. »Če ima lahko Nemčija, imamo lahko tudi mi. Predlagam, da zaostrimo zadeve. Povedati moramo, da naše gospodarstvo ne more več, ker mora deliti usodo sosednjih držav in trgov, na katerih delamo. S takimi cenami enostavno ne bomo konkurenčni in ne bomo preživeli. Zakaj bi bili mi unikum in imeli dražjo električno energijo kot Nemčija,« je menil Pišek.

Tudi Cvar je v razpravi poudaril, da druge države, denimo Hrvaška, ne sprejemajo shem, ki jih določa Evropa.

VIR: OZS