Minimalni pretok, določen z Osimskimi sporazumi, po njihovem mnenju ni več primeren za novo podnebno realnost.

Konec meseca se bo v italijanski Gorici sešla mešana slovensko-italijanska komisija za vodno gospodarstvo. Na italijanski strani je v pripravah na to srečanje veliko govora o neustreznem vodnem režimu, ki da na italijanski strani povzroča preglavice kmetom, ki vodo iz Soče uporabljajo za namakanje, hkrati pa ogroža rečni ekosistem.

V Italiji niso zadovoljni z veljavno ureditvijo, po kateri morajo Soške elektrarne iz jezu HE Solkan, ki stoji le dober kilometer pred državno mejo, neprestano zagotavljati minimalni pretok vsaj 12,5 m3/s. Prav tako pa jih moti neenakomeren odtočni režim (t.i. hydropeaking), ki je posledica hitrih sprememb v proizvodnji električne energije v elektrarni, in ki v sušnih obdobjih povzroča pomore rib, kot se je zgodilo leta 2022.  

Zaščita rečnega ekosistema?

Župan Gorice Rodolfo Žiberna je v zvezi s z vodnim režimom nedavno pisal italijanskemu okoljskemu ministru Gilbertu Pichettu Fratinu. »Ni dvoma, da je minimalni pretok, ki ga zagotavljajo na jezu, v skladu z meddržavnim dogovorom,« je zapisal Žiberna. »A v luči nove podnebne situacije, ki je povezana z upadanjem vodostaja, postaja vse bolj nujno minimalni pretok določiti tako, da bo omogočal zaščito ribje populacije in rečnega ekosistema, v skladu z evropsko zakonodajo,« vsebino pisma navaja časnik Il Goriziano.

Kot je poročal zamejski Primorski dnevnik, so okoljskemu ministru v zvezi s povečanjem minimalnega pretoka Soče že avgusta pisali tudi predstavniki združenja Forum Gorizia, na ministrstvu pa so v odgovoru zapisali, da je bilo to vprašanje vključeno na dnevni red prihodnjega zasedanja mešane komisije za vodno gospodarstvo

Obujena zamisel o dodatnem jezu in zadrževalniku

Med izhodišči za sestanek komisije, ki so objavljena na spletni strani slovenske vlade med gradivi za obravnavo, točke, ki bi izrecno navajala vprašanje povečanja pretoka, ni mogoče najti. Piše pa, da bo slovenska delegacija »podprla nadaljevanje strokovnega sodelovanja, skupnih meritev in izmenjave hidroloških podatkov ob upoštevanju veljavnega pravnega okvira in pristojnosti obeh držav.«

Že zdaj veljavni minimalni pretok morajo v Soških elektrarnah v sušnih obdobjih, ki dotok Soče na Solkanski jez upade po 12,5 m3/s, zagotavljati z izpuščanjem vode iz višje ležečih akumulacij, zato je težko pričakovati, da bi slovenska stran pristala na povečanje minimalnega pretoka.

Žiberna je sicer v pismu znova obudil tudi zamisel, da bi na italijanski strani meje zgradili jez in zadrževalnik, s katerim bi lahko regulirali pretok dolvodno in s tem omilili negativne učinke hydropeakinga. Tak zadrževalnik je bil predviden že z Osimskimi sporazumi, a projekt nikoli ni bil uresničen.

Povezava namakalnih sistemov?

Da bi si zagotovili dodatno vodo za namakanje kmetijskih površin, si sicer na italijanski strani prizadevajo tudi za čezmejno povezavo do namakalnega sistema Vogršček v Vipavski dolini.

A kot piše v slovenskih izhodiščih za sestanek mešane komisije, »glede na razpoložljivost vodnega vira in potrebe po vodi v Vipavski dolini širitev namakalnega sistema oziroma zagotavljanje dodatnih količin vode za potrebe na italijanski strani za Slovenijo ni sprejemljivo«. 

VIR: https://www.nas-stik.si/