Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Slovenija je v letu 2023 skupaj ustvarila 2.845  GWh prihrankov, kar je za 2.117 GWh več, kot je bilo doseženih prihrankov v letu 2022 in bistveno več, kot je bilo zastavljeno s politiko povečanja energetske učinkovitosti.

Slovenija uresničevanje zastavljenih ciljev politike povečanja energetske učinkovitosti izvaja z ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije v vseh sektorjih porabe končne energije, pri čemer  večino prihrankov energije dosega z izvajanjem ukrepov v sistemu obveznega doseganja prihrankov energije, ki zavezuje dobavitelje energentov končnim odjemalcem, in programom ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki ga izvaja Eko sklad.

Z navedenima ukrepoma je Slovenija v letu 2023 skupaj ustvarila rekordnih 2.845  GWh prihrankov, kar je bilo za 2.117 GWh več kot leto prej. Kot pojasnjujejo na Agenciji za energijo, je izrazita rast prihrankov v primerjavi s prejšnjimi leti, predvsem posledica lanske izgradnje plinske toplarne v Ljubljani, ki je ustvarila kar 1.863,9 GWh prihranka. Drugače pa je od 2.845 GWh prihrankov lani bilo s sistemom obveznega doseganja prihrankov doseženih 2.296 GWh oziroma za 1.984 GWh več kot leto prej, medtem ko je bilo z nakazili finančnih sredstev Eko skladu doseženih 549 GWh prihrankov ali za 133 GWh več kot leto prej.

V okviru sistema obveznega doseganja prihrankov energije mora sicer Slovenija na letni ravni dosegati 0,8-odstotni prihranek končne porabe energije, pri čemer je v prehodnem obdobju dobaviteljem tekočih goriv omogočeno postopno letno večanje doseženih prihrankov do leta 2026, ko bodo tudi ti zavezanci morali doseči letni prihranek končne po rabe energije v obsegu 0,8 odstotka glede na obseg prodaje v preteklem letu. Podatki o doslej doseženih energetskih prihrankih so sicer spodbudni, saj so prav vsi zavezanci presegli svoje ciljne prihranke.

Drugače pa je bilo lani največ prihrankov, natančneje kar 88 odstotkov vseh, doseženih z ukrepom Sistemi soproizvodnje toplote in električne energije v sektorju pretvorbe, distribucije in prenosa energije. Razlog za to je bila, kot rečeno izgradnja in poskusno obratovanje plinske parne enote TE-TOL, s katero je bilo doseženih kar 81 odstotkov (1.863,9 GWh) vseh prihrankov v letu 2023. Temu sledi sektor prometa z dodajanjem aditiva pogonskemu gorivu, sektor industrije s samooskrbo z električno energijo in ukrepi, kjer je treba izvesti energetski pregled. 
V zasebnem sektorju je bilo največ prihrankov doseženih s sistemi za izkoriščanje odpadne toplote v stavbah, pri gospodinjstvih pa je bila večina energetskih prihrankov dosežena z vgradnjo naprednih merilnih sistemov.

VIR: Naš Stik