Evropsko računsko sodišče je objavilo poročilo o industrijski politiki EU na področju obnovljivega vodika, v katerem poudarja, da je Evropska komisija sprejela številne pozitivne ukrepe za podporo trgu obnovljivega vodika. Kljub temu ostajajo izzivi v celotni vrednostni verigi vodika, zaradi katerih EU verjetno ne bo dosegla ciljev za proizvodnjo in uvoz obnovljivega vodika do leta 2030. 

Revizorji zato Evropsko komisijo pozivajo, naj se preveri dejansko stanje, s čimer bi se zagotovilo, da so cilji EU realni in da njene strateške odločitve o nadaljnjih korakih ne bodo ogrozile konkurenčnosti ključnih industrijskih panog ali ustvarile novih odvisnosti.
Obnovljivi vodik ima lahko velik vpliv na prihodnost ključnih industrijskih panog EU, saj lahko prispeva k razogljičenju sektorjev, ki jih je še posebej težko elektrificirati, kot so proizvodnja jekla, petrokemikalije, cement in gnojila. Prav tako lahko pripomore k doseganju podnebnih ciljev glede ničelnih emisij ogljika, ki si jih je EU zastavila do leta 2050, in dodatnemu zmanjšanju odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv.

Evropska komisija je določila cilje za proizvodnjo in uvoz obnovljivega vodika, in sicer po deset milijonov ton do leta 2030, ki so preveč ambiciozni in ne temeljijo na obsežni analizi, temveč na politični volji, opozarja računsko sodišče. Doseganje teh ciljev je že od začetka težavno, saj različne ambicije držav članic niso vedno usklajene s cilji, Evropska komisija pa pri usklajevanju z državami članicami in industrijo ni zagotovila, da bi vse strani delovale v isto smer.

Kljub temu so revizorji pohvalili Evropsko komisijo, saj je v kratkem času predlagala večino pravnih aktov: pravni okvir je skoraj popoln in zagotavlja gotovost, ki je ključna pri vzpostavitvi novega trga. Za dogovor o pravilih o obnovljivem vodiku pa je bilo potrebno veliko časa, zato so bile številne naložbene odločitve v tem obdobju odložene. Nosilci projektov odlagajo odločitve o naložbah tudi zato, ker je ponudba odvisna od povpraševanja in obratno.

Za okrepitev panoge vodika v EU bodo potrebne obsežne javne in zasebne naložbe, vendar Evropska komisija nima popolnega pregleda nad potrebami ali razpoložljivimi javnimi sredstvi. Hkrati so sredstva EU, ki so jih revizorji za obdobje 2021–2027 ocenili na 18,8 milijarde evrov, razpršena med več programov, zato podjetja težko ugotovijo, katera vrsta financiranja je najprimernejša za določen projekt. Večino sredstev EU porabijo države članice, ki imajo velik delež industrijskih panog, ki jih je težko razogljičiti, in so naprednejše na področju načrtovanih projektov, kot so Nemčija, Španija, Francija in Nizozemska. Vendar še vedno ni zagotovila, da bo potencial EU za proizvodnjo obnovljivega vodika mogoče izkoristiti v celoti ali, da bo javno financiranje EU zadostovalo za transport obnovljivega vodika po vsej EU, iz držav z velikim potencialom za proizvodnjo v države z velikim povpraševanjem s strani industrijskih panog.

Revizorji so Evropsko komisijo pozvali, naj posodobi svojo strategijo za vodik na podlagi temeljite ocene treh pomembnih področij: kako prilagoditi tržne spodbude za proizvodnjo in uporabo obnovljivega vodika; kako prioritetno razporediti omejena finančna sredstva EU in na katere dele vrednostne verige se je treba osredotočiti ter katere industrijske panoge EU želi ohraniti in za kakšno ceno, in sicer glede na geopolitične posledice proizvodnje v EU v primerjavi z uvozom iz tretjih držav.

VIR - https://www.nas-stik.si/