V okviru Dneva inovativnosti je v dopoldanskem delu potekala konferenca, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
Brdo pri Kranju, 20. september 2022 – V okviru Dneva inovativnosti je v dopoldanskem delu potekala konferenca, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju s Kompetenčnim centrom za design management (KCDM 3.0). Na konferenci so sodelovali številni strokovnjaki s področja dizajna iz Slovenije in tujine. Osrednji del konference je bila okrogla miza, na kateri je sodeloval tudi minister za izobraževanje, znanje in šport dr. Igor Papič. Na konferenci je GZS predstavila tudi rezultate ankete o stanju inovativnosti v gospodarstvu.
Letošnji dopoldanski del Dneva inovativnosti je bil v znamenju dizajn inovacij. Predstavljeni so bili konkretni primeri podjetij iz zahodne in severne Evrope, ki so uspešno vpletla dizajn inovacije v svoje poslovanje.Inovativni ljudje si ne želijo povratka v stare tire, ker to zavira inovativnost, je v uvodnem pozdravu poudaril generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, ko je ugotavljal, da so inovatorji izkoristili številne krize v zadnjih letih za to, da so prepoznali, kar je bilo v starem sistemu narobe in kako ga izboljšati. »Zdi se, da je v zadnjih letih inovativnost dobila zalet prav v krizah. Korona kriza je na primer prinesla večjo digitalno povezanost. Energetska kriza nas sili k alternativnim virom energije. Vsaka kriza je lahko priložnost, da ustvarimo nekaj novega«, je še dodal.
Kot so poudarili številni govorniki na konferenci, imajo podjetja še vedno predsodek do dizajna, saj ga povezujejo predvsem s podobo izdelka oziroma blagovne znamke in ga dojemajo kot strošek. Vendar mednarodne raziskave kažejo, da so uspešna tista podjetja, ki z uporabo dizajn inovacij izboljšujejo uporabniško izkušnjo uporabnikov oziroma kupcev teh izdelkov in storitev. Kot je poudaril vodja KCDM Miha Klinar: »Tehnološke inovacije morajo biti namenjene človeku, uporabiti jih moramo za izboljšanje družbe.«
Z njim se je strinjal tudi Jan-Erik Baars z Univerze za uporabne znanosti in vede v Luzernu, ki je povedal, da morajo podjetja zaupati svojim strankam: »Inovacije morajo biti namenjene njim, njihovi uporabi. Če bodo stranke zadovoljne, bodo izdelek kupovale in uporabljale. In to bo podjetju povrnilo stroške, ki jih je vložil v inovacijo.«
Na najnovejši evropski inovacijski lestvici 2021 (European Innovation Scoreaboard) se je Slovenija uvrstila kot zmerna inovatorka oziroma pod povprečjem EU. Zakaj slovenska podjetja ne zmorejo inovativnega preboja, so ugotavljali strokovnjaki iz službe za strateški razvoj GZS, ki so opravili anketo med podjetji. Na podlagi kazalnikov, ki so jih optimizirali v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javno agencijo SPIRIT Slovenija, so v anketi zajeli 241 podjetij, predvsem inovacijsko aktivnih. Gre za mikro, majhna, srednja in velika podjetja s sedežem v vseh dvanajstih slovenskih statističnih regijah. Simon Vrbanič iz Strateškega razvoja GZS: »Anketa je pokazala, da so podjetja namenila13 odstotkov letne prodaje za inovacije in razvoj. Vendar kar 63 odstotkov teh inovacij predstavljajo stalne inovacije, med tem ko je prebojnih inovacij veliko manj«. Le polovica podjetij iz ankete ima konkretno opredeljeno strategijo inovacij in samo 23 odstotkov jih ima zaposleno vsaj eno osebo, ki se ukvarja izključno z inovacijami. To je le nekaj podatkov iz raziskave, ki jih je predstavil.
Ines Gergorič iz Strateškega razvoja GZS je izpostavila pomen kadrovskih služb v podjetjih, ki skrbijo za kulturo in klimo, ki bo spodbujala inovacije. »Če hočemo pritegniti talente, moramo imeti ustrezno kulturo, kar pomeni, da morajo zaposleni imeti psihološko varnost, jasne informacije in da delovno okolje sprejema različnost. In seveda toleranca do napak«, je še izpostavila.
Irena Meterc iz SPIRIT Slovenija vidi težavo v podpovprečnosti Slovenije na področju inovacij v izredni razdrobljenosti inovacijskega ekosistema, ki je slabo mednarodno povezan, predvsem na evropski ravni, ter nizke investicije podjetij v inovacije. Cilj Spirita je v naslednjih petih letih povečati kazalec inovativnosti za 10 odstotkov in k temu pritegniti predvsem mala in srednja podjetja. To bodo dosegli s povezovanjem inovatorjev in povečanjem mednarodne prepoznavnosti slovenske inovativnosti, kar bodo oplemenitili s povečanjem javnih sredstev za inovacije, ki jih bodo črpali iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost. Izpostavila pa je tudi pomoč pri krepitvi trga tveganega kapitala.Kreativna industrija predstavlja tri odstotke prihodkov slovenskega gospodarstva in zaposluje sedem odstotkov delavno aktivnih državljanov. Bruto dodana vrednost na zaposlenega je v kreativni industriji 3,5 odstotka višja kot je povprečje v gospodarstvu. Poleg tega je kreativni sektor gonilo razvoja na področju inovacij, digitalizacije in trajnostnega prehoda.Na okrogli mizi, s katero se je zaključil konferenčni del Dneva inovativnosti, so se pogovarjali, kako povečati gospodarsko uspešnost države s spodbujanjem tehnoloških in dizajn inovacij. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič se je vprašal, koliko slovenskih podjetij je usposobljenih za sodelovanje z raziskovalnimi institucijami. S tem bi lahko, po njegovem mnenju, zvišali stopnjo inovativnosti v državi. S tem se je navezal na primerne kadre in na podjetniško kulturo, na kar so opozorili tudi drugi govorniki na okrogli mizi.
PR: GZS
Letošnji dopoldanski del Dneva inovativnosti je bil v znamenju dizajn inovacij. Predstavljeni so bili konkretni primeri podjetij iz zahodne in severne Evrope, ki so uspešno vpletla dizajn inovacije v svoje poslovanje.Inovativni ljudje si ne želijo povratka v stare tire, ker to zavira inovativnost, je v uvodnem pozdravu poudaril generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, ko je ugotavljal, da so inovatorji izkoristili številne krize v zadnjih letih za to, da so prepoznali, kar je bilo v starem sistemu narobe in kako ga izboljšati. »Zdi se, da je v zadnjih letih inovativnost dobila zalet prav v krizah. Korona kriza je na primer prinesla večjo digitalno povezanost. Energetska kriza nas sili k alternativnim virom energije. Vsaka kriza je lahko priložnost, da ustvarimo nekaj novega«, je še dodal.
Kot so poudarili številni govorniki na konferenci, imajo podjetja še vedno predsodek do dizajna, saj ga povezujejo predvsem s podobo izdelka oziroma blagovne znamke in ga dojemajo kot strošek. Vendar mednarodne raziskave kažejo, da so uspešna tista podjetja, ki z uporabo dizajn inovacij izboljšujejo uporabniško izkušnjo uporabnikov oziroma kupcev teh izdelkov in storitev. Kot je poudaril vodja KCDM Miha Klinar: »Tehnološke inovacije morajo biti namenjene človeku, uporabiti jih moramo za izboljšanje družbe.«
Z njim se je strinjal tudi Jan-Erik Baars z Univerze za uporabne znanosti in vede v Luzernu, ki je povedal, da morajo podjetja zaupati svojim strankam: »Inovacije morajo biti namenjene njim, njihovi uporabi. Če bodo stranke zadovoljne, bodo izdelek kupovale in uporabljale. In to bo podjetju povrnilo stroške, ki jih je vložil v inovacijo.«
Na najnovejši evropski inovacijski lestvici 2021 (European Innovation Scoreaboard) se je Slovenija uvrstila kot zmerna inovatorka oziroma pod povprečjem EU. Zakaj slovenska podjetja ne zmorejo inovativnega preboja, so ugotavljali strokovnjaki iz službe za strateški razvoj GZS, ki so opravili anketo med podjetji. Na podlagi kazalnikov, ki so jih optimizirali v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javno agencijo SPIRIT Slovenija, so v anketi zajeli 241 podjetij, predvsem inovacijsko aktivnih. Gre za mikro, majhna, srednja in velika podjetja s sedežem v vseh dvanajstih slovenskih statističnih regijah. Simon Vrbanič iz Strateškega razvoja GZS: »Anketa je pokazala, da so podjetja namenila13 odstotkov letne prodaje za inovacije in razvoj. Vendar kar 63 odstotkov teh inovacij predstavljajo stalne inovacije, med tem ko je prebojnih inovacij veliko manj«. Le polovica podjetij iz ankete ima konkretno opredeljeno strategijo inovacij in samo 23 odstotkov jih ima zaposleno vsaj eno osebo, ki se ukvarja izključno z inovacijami. To je le nekaj podatkov iz raziskave, ki jih je predstavil.
Ines Gergorič iz Strateškega razvoja GZS je izpostavila pomen kadrovskih služb v podjetjih, ki skrbijo za kulturo in klimo, ki bo spodbujala inovacije. »Če hočemo pritegniti talente, moramo imeti ustrezno kulturo, kar pomeni, da morajo zaposleni imeti psihološko varnost, jasne informacije in da delovno okolje sprejema različnost. In seveda toleranca do napak«, je še izpostavila.
Irena Meterc iz SPIRIT Slovenija vidi težavo v podpovprečnosti Slovenije na področju inovacij v izredni razdrobljenosti inovacijskega ekosistema, ki je slabo mednarodno povezan, predvsem na evropski ravni, ter nizke investicije podjetij v inovacije. Cilj Spirita je v naslednjih petih letih povečati kazalec inovativnosti za 10 odstotkov in k temu pritegniti predvsem mala in srednja podjetja. To bodo dosegli s povezovanjem inovatorjev in povečanjem mednarodne prepoznavnosti slovenske inovativnosti, kar bodo oplemenitili s povečanjem javnih sredstev za inovacije, ki jih bodo črpali iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost. Izpostavila pa je tudi pomoč pri krepitvi trga tveganega kapitala.Kreativna industrija predstavlja tri odstotke prihodkov slovenskega gospodarstva in zaposluje sedem odstotkov delavno aktivnih državljanov. Bruto dodana vrednost na zaposlenega je v kreativni industriji 3,5 odstotka višja kot je povprečje v gospodarstvu. Poleg tega je kreativni sektor gonilo razvoja na področju inovacij, digitalizacije in trajnostnega prehoda.Na okrogli mizi, s katero se je zaključil konferenčni del Dneva inovativnosti, so se pogovarjali, kako povečati gospodarsko uspešnost države s spodbujanjem tehnoloških in dizajn inovacij. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič se je vprašal, koliko slovenskih podjetij je usposobljenih za sodelovanje z raziskovalnimi institucijami. S tem bi lahko, po njegovem mnenju, zvišali stopnjo inovativnosti v državi. S tem se je navezal na primerne kadre in na podjetniško kulturo, na kar so opozorili tudi drugi govorniki na okrogli mizi.
PR: GZS
