Trajnostni razvoj ni več izbira, temveč edini način za ustvarjanje dolgoročne vrednosti in pot k družbi blaginje za vse. Organizacije lahko to uresničujejo samo s skrbjo za zaposlene, ostale deležnike in širšo skupnost. Zato je potreben temeljit preskok v razmišljanju in ravnanju vsakega posameznika, organizacij in družbe kot celote.
Trajnostni razvoj ni več izbira, temveč edini način za ustvarjanje dolgoročne vrednosti in pot k družbi blaginje za vse. Organizacije lahko to uresničujejo samo s skrbjo za zaposlene, ostale deležnike in širšo skupnost. Zato je potreben temeljit preskok v razmišljanju in ravnanju vsakega posameznika, organizacij in družbe kot celote. K temu nas usmerja tudi EU z zelenim dogovorom in ESG poročanjem. Določene premike lahko že zaznamo. Tako na strani talentov, katerim je trajnostna usmeritev med pomembnejšimi kriteriji za izbiro delovnega okolja, kot tudi med potrošniki, vlagatelji, bankami itd. ki se po enakem kriteriju odločajo, kje in kaj bodo kupili, kam in koliko bodo vlagali, katere projekte bodo financirali. O tem je bilo govora na letošnji konferenci PRIHODNOST DELA.
Potekala je v organizaciji Zveze ljudskih univerz Slovenije (ZLUS), ob sodelovanju Cene Štupar – KORAK in ob podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki sta jo odlično povezovali Aleksandra Janežič in Sanda Jerman.
Trajnostnost ali trajnost in pomen vključevanja zaposlenih
Udeleženci konference smo s pomočjo mag. Anite Hrast osvežili poznavanje koncepta trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti in zelenega prehoda, ter vloge posameznih deležnikov pri njihovem uresničevanju. Predstavila je tudi nekoliko novejši pogled na trajnost, poimenovan trajnostnost.
Poseben poudarek je bil dan koristim, ki jih različnim deležnikom prinaša trajnostno poslovanje oziroma ravnanje, ter kako strateško pristopiti k upravljanju trajnosti in družbene odgovornosti v organizacijah in s tem k prenovi poslovnih modelov. Pri tem je bil posebej izpostavljen pomen vključevanja vseh zaposlenih v te procese. Temu so bile namenjene tudi predstavitve odličnih praks v zelo različnih dejavnostih, vključno s proizvodnjo tekstila in gostinstvom, kar dokazuje, da je trajnostnostne rešitve mogoče vpeljati v prav vsako okolje, v vsako dejavnost oziroma jo vgraditi v kulturo vsakega podjetja. Če ustrezno ozavestimo in usposobimo zaposlene in če za to obstaja dovolj močna podpora najvišjega vodstva.
Trajnostnostne kompetence in kako jih razvijati
Nosilci trajnostnega razvoja potrebujejo ustrezne kompetence. V podporo njihovemu razvoju je bil oblikovan evropski okvir kompetenc za trajnostnost GreenComp, ki ga je predstavila Ema Meden. Pri tem je posebej poudarila kompetence, ki kot skupek znanj, zmožnosti, veščin in osebnostnih lastnosti ter nenazadnje vrednot in motivacije, niso vezane na konkretno vlogo posameznika, ampak na celotno paleto vlog, ki jih posameznik opravlja v svojem življenju. Gre za tako imenovane prenosljive kompetence, ki spremljajo posameznika in mu omogočajo, da prevzema in uspešno opravlja vedno nove in spremenjene vloge na osebnem in profesionalnem področju.
Sem sodijo tudi t.i. zelene kompetence, ki spodbujajo trajnostni način razmišljanja in zagotavljajo, da bo posameznik vedno in povsod ravnal odgovorno in skrbno do drugih, do okolja in nenazadnje do planeta. To so kompetence, ki jih je WEF že leta 2020 opredelil kot kompetence prihodnosti, med katerimi so posebej izpostavljene vse vrste pismenosti, še posebej znanstvena pismenost, ki nam omogoča, da znamo podatke ustrezno interpretirati in posledično sprejemati najboljše odločitve. Enako pomembno je tudi kritično in analitično razmišljanje in inoviranje, reševanje kompleksnih izzivov, prilagodljivost, proaktivnost, kreativnost, čustvena inteligenca, čuječnost ter sposobnost komuniciranja in povezovanja.
Koncept »hopepunk« kot protiutež »črnogledosti«
In, kot je poudarila Ema Meden in kasneje tudi mag. Natalie Cvikl Postružnik, vse to na nek poseben način združuje t.i. koncept »hopepunk«. Ta izhaja iz tega, da pristna in iskrena skrb za karkoli in kogarkoli zahteva pogum in moč. Pri Hopepunku ne gre za podrejanje ali sprejemanje, temveč za to, da se kot posameznik zavzameš in boriš za tisto, v kar verjameš.
Gre za zavzemanje za druge ljudi, za zahtevo po boljšem, prijaznejšem svetu in za iskreno prepričanje, da to lahko dosežemo, če nam je mar za vse okrog nas. To je v resnici optimističen in veder pogled na prihodnost, ki se v danih okoliščinah lahko razume celo kot avantgarden, ki pa nas edini lahko pripelje do družbe blaginje za vse.
Tri raznolike in uspešne prakse uvajanja trajnostnostni v Sloveniji
Kako vpeljati trajnostne prakse v poslovanje, so nam na konkretnih primerih predstavile Aleksandra Logar iz Plastike Skaza, Lucija Kobal iz Tekstine in Katja Šturm iz Gostinstva Jezeršek. Rdeča nit vseh je bila vključitev čim večjega števila zaposlenih v oblikovanje trajnostnih strategij, implementacija trajnostne miselnosti ter nenehno izobraževanje in navdihovanje zaposlenih, da se ravnajo po načelih trajnosti v osebnem življenju in v delovnem okolju.
Vemo, da je najbolj trajnosten izdelek tisti, ki ga ne kupimo. Vendar lahko tudi kot kupci ravnamo trajnostno. Ne samo z zmanjševanjem potrošnje, ampak tudi z nakupom trajnostnih izdelkov, z odpovedovanjem hitri modi, z izmenjavo in podobnimi praksami, za kar smo odgovorni tako potrošniki s spreminjanjem naših nakupnih in ostalih življenjskih navad , kot tudi proizvajalci. In povsod se da. Z vpeljavo krožnih modelov v proizvodnjo oblačil, kar bistveno zmanjšuje porabo surovin iz narave. Z zero waste koncepti in praksami, ki vodijo v čim manj zavržene hrane. S proizvodnjo izdelkov z najvišjo možno vsebnostjo recikliranih materialov in s tem čim bolj smotrno uporabo naravnih virov. Pristop k trajnosti se kaže v okoljskih, ekonomskih, družbenih in socialnih aktivnostih podjetij. Vse te vidike je nazorno prikazala Aleksandra Logar, ki je tudi poudarila, da je potrebno trajnost vplesti v same vrednote podjetja. Zakaj? Če nam vizija kaže, kam želimo in nam daje potreben navdih, če nam poslanstvo odgovori na vprašanje, zakaj delamo to, kar delamo, nas vrednote vodijo pri tem, kako bomo to naredili oziroma uresničili naše poslanstvo in vizijo.
Nosilci sprememb so zaposleni in njihov vrednostni sistem
Piko na i je postavila mag. Natalie Cvikl Postružnik, Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov, ki je še enkrat v ospredje postavila zaposlene in to, kako pomembno je vedeti, kako oni osebno gledajo na trajnostnost. Da ne moreš biti trajnostno in družbeno odgovoren samo v delovnem okolju, kajti vse se začne pri osebni odgovornosti vsakogar od nas. Strinja se s tem, da je za vpeljevanje trajnostnih sprememb ključna podpora najvišjega vodstva v organizacijah, pri čemer pa meni, da najprej potrebujemo nekoga (posameznika ali skupino), ki resnično in močno verjame v nujnost trajnostnih sprememb in je nekakšen motor njihovega vpeljevanja. Ki zna jasno predstaviti koristi trajnostnosti za zaposlene, za organizacijo, za stranke, ostale deležnike in širšo skupnost in ki prepriča vodstvo, da te spremembe podpre in v njihovo implementacijo vključi vse zaposlene. Ti pa so, kot vsi ljudje, neracionalna bitja, ki se odločajo čustveno, na osnovi različnih vzgibov. Njihovo ravnanje v različnih situacijah je v marsičem odvisno od njihovega temperamenta. Zato je dobro vedeti, kateremu temperamentu posamezniki pripadajo, da lahko krepimo njihove pozitivne lastnosti in kreposti, da vemo, s čim in kako lahko vzbudimo njihovo trajno zanimanje, kako z njimi komunicirati. Kajti, nosilci sprememb so zaposleni, oni so tisti, ki bodo spremembe sprejeli in živeli. In enako pomembna je komunikacija z deležniki izven organizacije, s kupci, z dobavitelji in s širšo javnostjo. Zato že dolgo ne bi smeli več govoriti o odnosih z javnostmi in marketingu, temveč o komuniciranju in trajnostnosti.
Pri vsem tem pa je ključno zavedanje, da pri vpeljevanju zelenih in trajnostnih praks v poslovanje ne gre za enkraten projekt, temveč za živo stvar in da se bodo spremembe ves čas dogajale. Da ni dovolj, da trajnostno naravnano vizijo, poslanstvo in temu prilagojene vrednote samo zapišemo. Moramo jih ponotranjiti, jih izvajati v praksi in dnevno živeti.
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
VIR: Navdihni.me/Insights
