Poslanci so danes sprejeli Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki ga je februarja letos na predlog nosilca zakona Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, pripravila Vlada RS. S tem so izkazali podporo vsem slovenskim rokodelkam in rokodelcem, pa tudi subjektom, ki so nosilci te specifične gospodarske panoge.

Nova in hkrati prva rokodelska zakonodaja predstavlja sistemsko rešitev za ohranjanje in nadaljnji razvoj področja rokodelstva. Ta je nastala po večletnih prizadevanjih strokovne in politične javnosti, besedilo zakona pa smo, v usklajevanju z vsemi ključnimi deležniki, oblikovali na pristojnem Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Bogastvo in raznolikost rokodelskih znanj, spretnosti in veščin v Sloveniji je izjemno, saj imamo kar 70 različnih rokodelskih panog, v razvijanju pa so tudi nove. »Veliko rokodelskih panog je deficitarnih in ogroženih, določene rokodelske panoge pa so žal že povsem zamrle,« je ob robu obravnave predloga zakona v Državnem zboru povedal državni sekretar za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan. »Posebnost rokodelstva v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi je v tem, da je rokodelstvo na eni strani povezano z varovanjem nesnovne kulturne dediščine, na drugi strani pa je obravnavano kot vse ostale gospodarske dejavnosti na trgu,« je dejal državni sekretar. Ker so rokodelski izdelki narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, so dražji od podobnih industrijskih izdelkov, zato na trgu ne morejo cenovno konkurirati. S tem je ogroženo preživetje rokodelstva in rokodelskega znanja.

»Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo prepričani, da kljub dejstvu množične industrijske proizvodnje, še obstaja prostor za tovrstna znanja, veščine in spretnosti ter za kakovostne rokodelske izdelke,« je dejal državni sekretar Židan in dodal: »Bogata tradicija rokodelstva je združljiva s sodobno družbo in njenimi trendi.« Vsebinsko se rokodelstvo z zakonom ureja z namenom njegovega ohranjanja in razvoja. Slednje se uresničuje s prenosom rokodelskih znanj, spretnosti in veščin in s podeljevanjem častnega naziva »priznani rokodelec«. Ohranjanje rokodelstva bo omogočeno tudi zaradi certificiranja rokodelskih izdelkov in poimenovanja rokodelskih panog.

Pomemben doprinos zakona je tudi opredelitev podpornega okolja rokodelstva. Ta vključuje vse subjekte, ki delujejo na tem področju. Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije zakon podeljuje javno pooblastilo na področju rokodelstva in bo v skladu s tem podeljevala naziv »priznani rokodelec«, izvajala usposabljanja namenjena prenosu rokodelskih znanj in certificirala rokodelske izdelke. Med pomembnimi subjekti podpornega okolja so tudi rokodelski centri in konzorciji teh, Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

»Podpora zakonu je podpora slovenskim rokodelkam in rokodelcem, je podpora edinstvenosti in zaščiti kakovostnih domačih rokodelskih izdelkov,« je dejal državni sekretar ter dodal, da bomo z zakonom omogočili mladim, da spoznajo širino in barvitost naše preteklosti. »Z rokodelstvom bodo razvijali lastne karierne, podjetniške, gospodarske ali druge izrazne potenciale.«

VIR: MGTŠ