Ljubljana, 23. marec 2022 – Po podatkih o lanskoletni blagovni menjavi, ki jih je objavil Statistični urad Republike Slovenije, je ta v letu 2021 presegla 80 milijard EUR.
Po oceni Analitike GZS sta letni stopnji rasti izvoza (+20 %) in uvoza (+31 %) nad pričakovanji. Odražata tako visoko rast domačega povpraševanja in investicij kot krepitev povpraševanja po slovenskih izdelkih v tujini, saj je bila industrijska proizvodnja v 2021 višja za desetino. Na rast menjave je pomembno vplivala tudi rast cen, ki so se pri uvozu povečale za okoli 9 %, pri izvozu pa za 6 %.
Primerjava z letom 2020 kaže na visoko rast, zato je ustreznejša primerjava na leto 2019. Realni izvoz blaga je bil v letu 2021 višji za 6,2 % glede na leto 2019, pri storitvah pa je bil nižji za 7 %, predvsem zaradi izpada potrošnje tujih turistov v Sloveniji, medtem ko je bila vrednost izvoza ostalih storitev pretežno višja kot v letu 2019. Število izvoznikov ostaja na dobrih 26.000 in velik del neposrednega izvoza odpade na največjih 500 podjetij, vendar so številni MSP-ji vključeni v izvozno verigo vrednosti. Povprečna gospodarska družba tako na tujih trgih zasluži štiri od desetih evrov. »Resnico o premajhni regionalni diverzifikaciji, dodani vrednosti in tehnološki ravni slovenskega izvoza prekriva visok delež menjava s Švico, ki se skoraj v celoti nanaša na farmacevtske izdelke »v pretoku«, ki ne prispevajo k slovenskemu BDP. Po drugi strani pa tudi padec pokritosti blagovnega uvoza z izvozom s 102 na 94 odstotkov ne odraža povsem realnosti, saj ga več kot kompenziramo s saldom pri menjavi storitev, predvsem pa številke kažejo na kar 205-odstotno povečanje uvoza iz Kitajske, za katerega pa je Slovenija pretežno le tranzitna dežela,« pravi Matej Rogelj, direktor GZS - Centra za mednarodno poslovanje. Prihodnja gibanja bodo odvisna od povpraševanja po slovenskih izdelkih, ki je odvisno pretežno od evropskih trgov ter dinamike pri turističnih storitvah. Zaradi vnovične visoke rasti cen surovin in energentov se bodo pogoji menjave slabšali, vendar ocenjujemo, da realno povpraševanje v EU-27 ne bo tako prizadeto, ker bo kmalu sprejet dodaten okvir pomoči, ki bo ohranil krepko knjigo naročil v evropski in slovenski industriji. GZS bo na današnjem Vrhu slovenskega gospodarstva poleg zelenega in digitalnega prehoda ter kadrov nagovorila tudi izzive internacionalizacije.
PR: GZS
Primerjava z letom 2020 kaže na visoko rast, zato je ustreznejša primerjava na leto 2019. Realni izvoz blaga je bil v letu 2021 višji za 6,2 % glede na leto 2019, pri storitvah pa je bil nižji za 7 %, predvsem zaradi izpada potrošnje tujih turistov v Sloveniji, medtem ko je bila vrednost izvoza ostalih storitev pretežno višja kot v letu 2019. Število izvoznikov ostaja na dobrih 26.000 in velik del neposrednega izvoza odpade na največjih 500 podjetij, vendar so številni MSP-ji vključeni v izvozno verigo vrednosti. Povprečna gospodarska družba tako na tujih trgih zasluži štiri od desetih evrov. »Resnico o premajhni regionalni diverzifikaciji, dodani vrednosti in tehnološki ravni slovenskega izvoza prekriva visok delež menjava s Švico, ki se skoraj v celoti nanaša na farmacevtske izdelke »v pretoku«, ki ne prispevajo k slovenskemu BDP. Po drugi strani pa tudi padec pokritosti blagovnega uvoza z izvozom s 102 na 94 odstotkov ne odraža povsem realnosti, saj ga več kot kompenziramo s saldom pri menjavi storitev, predvsem pa številke kažejo na kar 205-odstotno povečanje uvoza iz Kitajske, za katerega pa je Slovenija pretežno le tranzitna dežela,« pravi Matej Rogelj, direktor GZS - Centra za mednarodno poslovanje. Prihodnja gibanja bodo odvisna od povpraševanja po slovenskih izdelkih, ki je odvisno pretežno od evropskih trgov ter dinamike pri turističnih storitvah. Zaradi vnovične visoke rasti cen surovin in energentov se bodo pogoji menjave slabšali, vendar ocenjujemo, da realno povpraševanje v EU-27 ne bo tako prizadeto, ker bo kmalu sprejet dodaten okvir pomoči, ki bo ohranil krepko knjigo naročil v evropski in slovenski industriji. GZS bo na današnjem Vrhu slovenskega gospodarstva poleg zelenega in digitalnega prehoda ter kadrov nagovorila tudi izzive internacionalizacije.
PR: GZS
