Ker Beletrini letos z Združenjem slovenskih splošnih knjižnic kljub številnim poskusom žal ni uspelo doseči dogovora o nadaljnjem sodelovanju in je bila polnih pet mesecev primorana storitve Biblosa v celoti financirati iz lastnih sredstev, je že pred časom vse splošne knjižnice obvestila, da za članice in člane slovenskih splošnih knjižnic žal ne bo več mogla zagotavljati  storitve izposoje elektronskih knjig.

Beletrina letos od splošnih knjižnic za delovanje sistema Biblos ni prejela niti evra, pri čemer so stroški nanesli na že več kot 150.000 evrov, kar je ob drugih nižanjih javnih sredstev za njeno delovanje, ki so se zgodila v zadnjem času, začelo ogrožati Beletrinine redne projekte in druge programe. Zato bo Beletrina jutri, 1. 6. 2024, primorana za splošne knjižnice delovanje platforme Biblos ustaviti. Biblos bo po drugi strani še vedno deloval za uporabnike Narodne in univerzitetne knjižnice in nekaterih drugih specializiranih knjižnic. Ker je Beletrina zavezana k razvoju in ohranjanju slovenskega jezika v digitalnem okolju, je za ljubitelje literature, filmov, podkastov in kakovostnega novinarstva pripravila naročniško platformo Beletrina Digital, ki bo slovenski kulturni prostor obogatila s pestro izbiro elektronskih in zvočnih knjig, filmov s slovenskimi podnapisi, podkastov in različnih avtorskih prispevkov. Aplikacija Beletrina Digital deluje na vseh elektronskih napravah, kmalu pa bo delovala tudi na bralnikih InkBook.Članice in člani slovenskih splošnih knjižnic, ki berejo elektronske knjige, bodo lahko po napovedih Združenja slovenskih splošnih knjižnic od 17. junija naprej e-knjige brali preko novega državnega portala COBISS Ela. Tega bo na željo Združenja slovenskih splošnih knjižnic in ob podpori Ministrstva za kulturo vzpostavil IZUM. Čeprav k temu formalno ni zavezana, bo Beletrina splošnim knjižnicam omogočila prenos vseh licenc za e-knjige, ki so jih kupile do konca leta 2023 in jih bralci še niso porabili, na nov sistem, saj se zavzema za čim širšo dostopnost e-knjig v slovenskem jeziku.

Preko sistema za izposojo elektronskih knjig Biblos so si članice in člani slovenskih splošnih knjižnic v enajstih letih izposodili skoraj 1,5 milijona e-knjig. Da je elektronska knjiga postala naša resničnost in da je sistem Biblos deloval dobro, kažejo tudi naslednji podatki: Biblos je uporabljalo skoraj 10 odstotkov članic in članov slovenskih splošnih knjižnic, kar je približno 40.000 oseb. Število naslovov, ki jih je ponujal Biblos, se je v enajstih letih dvignilo s 581 na 7.480. Število izposoj se je z dobrih 8.000 v letu 2013 dvignilo na skoraj 280.000 v letu 2023, pri čemer so leta 2020 zabeležili več kot 300.000 izposoj. Prav tako se je močno dvignilo povprečno število izposoj na uporabnika – s slabih treh knjig leta 2013 na več kot deset knjig v lanskem letu. (Foto: Kristina Bursać)Le število licenc za e-knjige, ki so jih lani kupile splošne knjižnice, se je s skoraj 14.000 v zadnjih letih lani zmanjšalo na slabih 10.000. V javnosti so se večkrat pojavila namigovanja, da je bil Biblos dokaj drag sistem, zato želimo poudariti, da to ne drži. Po podatkih iz leta 2022 so stroški za delovanje splošnih knjižnic brez nabave knjig znašali dobrih 52 milijonov evrov, stroški delovanja Biblosa pa brez nabave knjig dobrih 232 tisoč evrov. Stroški delovanja splošnih knjižnic so torej na eno izposojo stali 2,65 evra, stroški delovanja Biblosa pa so na eno izposojo znašali 0,99 evra. Enako povedo tudi številke o vrednosti nabave novih knjig. Knjižnice so leta 2022 za nabavo fizičnih knjig porabile slabih 7,8 milijona evrov, za nabavo e-licenc pa slabih 270.000 evrov. Znesek novo nabavljenih tiskanih knjig je na uporabnika znašal skoraj 19,00 evra, medtem ko je znesek novo kupljenih elektronskih knjig na uporabnika znašal dobrih 6,00 evra.

VIR: Kreativna baza