Tudi v mesecu norčavih maškar bodo bralke in bralce razveselile nove knjige dveh Beletrininih zbirk: Žametna Beletrina prinaša poleg šopka svetovnih uspešnic tudi vznemirljiv domač politični triler, pred začetkom Festivala Literature sveta – Fabula pa se bomo razveselili že tradicionalnih Fabulinih žepnic po deset evrov, ki prinašajo prevode tokratnih gostujočih avtorjev.Štiri žametke že na poti v knjigarne

Knjižne police bodo kmalu obogatili štirje novi naslovi zbirke Žametna Beletrina. Andrej Capobianco, dolgoletni uslužbenec institucij Evropske unije, ki piše pod psevdonimom, je tokrat ustvaril politični triler z naslovom Kdo je ubil SEKS?. Duhovita in iskriva knjiga nudi vpogled v razdvojenost in majhnost slovenskega političnega prostora. V februarskem paketu žametk prihaja tudi prevod ene najbolj branih knjig preteklega leta, avtobiografija režiserke in nekdanje igralke Jennette McCurdy, ki nosi naslov Vesela sem, da je mami umrla. Roman opisuje obsedeno mamo, ki ima cilj, da bi njena hči postala zvezda, in tegobe mlade igralke, ki izvirajo iz tega.

»Zvezdniški prvenec«, »najbolj vroča knjiga ta hip« in »atmosfera, ki spominja na zgodnje sezone nanizanke Punce«, so ob izidu prvenca pisateljice Coco Mellors zapisali britanski mediji. Kleopatra in Frankenstein je namreč boleče iskrena ljubezenska zgodba mlade umetnice in starejšega umetnika v hedonističnem New Yorku, ki je poln bizarnih čudakov, almodovarskih obstrancev in izgubljencev v iskanju ljubezni. Nadvse bistra bitja pa je zgodba o čudovitem prijateljstvu med človekom in živaljo, ovdovelo gospo Tovo in izjemno inteligentno orjaško tihomorsko hobotnico Marcellusom. Hobotnica in ženica spleteta tesne vezi, ki Tovi pomagajo pri žalovanju za možem in sinom, ki je umrl v skrivnostnih okoliščinah. Mednarodna uspešnica avtorice Shelby Van Pelt je navdušila bralce po vsem svetu in prejela številne nagrade.Prihajajo nove fabuline žepnice

Na letošnjem Festivalu Literature sveta – Fabula se bo predstavilo sedem velikih literarnih imen, izšlo pa bo pet Fabulinih žepnic. Deli literarnih zvezdnikov, Georgija Gospodinova in Mircee Cărtărescuja sta namreč lani že izšli pri Beletrini. Prvega bomo lahko v sklopu festivala spoznali 19. marca na dogodku Fabula v teoriji, drugega pa že 26. februarja na Fabuli pred Fabulo.

Poetično literarno delo češke pisateljice, urednice in scenaristke Lucie Faulerove Objela me bo smrt, orisuje življenje mlade ženske, ki se spopada z družinsko tragedijo – samomorom svoje sestre. Z nežnim humorjem in ironijo prepletena zgodba, ki jo je prevedla Anja Simič, predstavi doživljanje smrti in naslovi krivdo, ki jo ljudje čutimo ob izgubi bližnjega. (Foto: Ondřej Lipár)

Zgodovinskih pretresov, konfliktov in vplivov, ki jih imajo ti na jezik, se v novi zbirki esejev Z one strani loteva pesnica, prozaistka in pionirka neodvisnega novinarstva Marija Stepanova. V središču njenega raziskovanja so teme izgube, identitete in potvarjanja resnice v času vojne. Eseji, ki sta jih prevedla Aleš Učakar in  Aljaž Glaser, zajemajo dve desetletji njenega ustvarjanja in ponujajo globok vpogled v ključne politične dogodke in družbene dileme svojega časa. (Foto: Stanislav Lvovsky)

Bolgarsko-turško-grško obmejno območje je eno izmed najbolj nepoznanih in skrivnostnih delov Evrope. Divja narava v sebi nosi spomine na burno zgodovino teh krajev. Prav tja nas popelje bolgarska pisateljica Kapka Kassabova, ki v delu Meja prestopa med svetovi, celinami in političnimi sistemi, raziskuje pa tudi meje med resničnim, zavednim in nezavednim. Knjigo je v slovenščino preveda Petra Meterc. (Foto: TD)

Postapokaliptični svet in v njem mlad moški, postavljen v nedoločen čas, neznan kraj in v neznane okoliščine; pravzaprav ne poznamo niti njegovega imena – takšen je kontekst romana katalonskega pesnika in pisatelja Pola Guascha Napalm v srcu, v katerem se prepletata dve močni sili: boj za preživetje in ljubezenska sla. Naslov knjige je alegorija različnih oblik represije, ki določajo usode ljudi in človeštva, ob enem pa meri tudi na eksistencialni boj protagonistov dela, ki ga je prevedla Veronika Rot. (Foto: Mariá Ródenas)

Zadnja v nizu Fabulinih žepnic je avtobiografska pripoved v verzih z naslovom Otroci. Napisala jo je priljubljena srbska pesnica in dramatičarka Milena Marković, ki nas vodi na vzneseno potovanje po preteklosti, polni samoiskanja. Pisateljica skozi pripoved, ki jo je prevedel Muanis Sinanović, odpira ključna vprašanja o položaju klasične družine in statusu otrok v sodobnem svetu, predvsem na Balkanu. (Foto: MAGO / Rolf Zöllner)O avtorjih in knjigahAvtorica letošnje podobe festivala in naslovnic je Tereza Prepadnik.Novinarska konferenca pred začetkom festivala Fabula

Bliža se najodmevnejši slovenski literarni Festival Literature sveta – Fabula, ki bo tudi letos gostil odmevna literarna imena in povezal različne vidike umetniškega in družbenega življenja. Bogat program bo Beletrina tudi letos predstavila na novinarski konferenci, ki bo v petek, 16. februarja, ob 11. uri v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu, ki je tudi koproducent festivala. Letošnje festivalsko dogajanje bodo predstavili Aljaž Koprivnikar, vodja festivala, Eva Kučera Šmon, izvršna producentka festivala, Aleš Šteger, programski direktor Beletrine, Barbara Rogelj, vodja humanističnih programov Cankarjevega doma, in Tina Popovič, vodja pisarne Unescovega mesta literature v Ljubljani.Letos se bo Fabula pod sloganom Kar nas oblikuje posvetila raziskovanju človeške identitete ter njenemu vplivu na naše zaznavanje, izkušnje in medčloveške interakcije v današnjem povezanem, a raznolikem svetu. »Cilj festivala je predstaviti zgodbe, ki razkrivajo kompleksnost identitete in spomina, spodbujajo dialog prek kulturnih in nacionalnih meja ter osvetljujejo skupne človeške izkušnje in vrednote,« je pojasnil vodja festivala Aljaž Koprivnikar. Festival se bo začel 1. marca z gostovanjem katalonskega avtorja Pola Guascha in bo trajal do 23. marca. Med letošnjimi osrednjimi gosti bo tudi bookerjev nagrajenec lanskega leta, priznani bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov, 26. februarja pa bo Ljubljano obiskal nominiranec za Nobelovo nagrado za književnost, romunski pisatelj Mircea Cărtărescu.Projekt podpirajo:

In ljubezen tudi Draga Jančarja prihodnje leto na maturi

Državna predmetna komisija za slovenščino za splošno maturo je za eno izmed knjig, na podlagi katerih bodo dijaki 4. letnikov prihodnje šolsko leto pisali maturitetni esej, izbrala delo Draga Jančarja In ljubezen tudi. Roman o vojni in ljubezni je leta 2017 pri Beletrini izšel prvič, ponatisnili so ga v letu 2022. Direktor Beletrine Mitja Čander je pozdravil odločitev komisije: »Zelo sem vesel, da je Drago Jančar končno uvrščen na maturo z enim izmed svojih romanov. Ob tem me posebej radosti, da bodo lahko bodoči maturanti ob njegovi knjigi spoznali zapleteno medvojno zgodovino Maribora in Štajerske. Gre za zahtevno, a hkrati zelo zanimivo tematiko, na neki način tudi atraktivno kombinacijo vojne in ljubezni. Verjamem, da bo In ljubezen tudi številne pritegnila tudi k branju drugih Jančarjevih romanov in sodobne slovenske literature na splošno.«

In ljubezen tudi je komisija določila tudi za marčevski predmaturitetni preizkus, na katerem se dijaki seznanijo s tehnično platjo in izvedbo mature.Goran Vojnović gostoval na Mednarodnem knjižnem sejmu
v Kairu

Pisatelj, filmski in televizijski režiser ter kolumnist Goran Vojnović se je pred kratkim vrnil z gostovanja na najstarejšem knjižnem sejmu v arabskem svetu. Mednarodni knjižni sejem v Kairu je obiskal ob izidu svojih romanov Figa in Jugoslavija, moja domovina v arabščini, ki sta izšla pri egiptovski založbi Al Arabi. Vojnović je prvi slovenski avtor, čigar dela so izdali pri tej založbi.»Obisk knjižnega sejma v Kairu me je še enkrat prepričal, da zunaj Evrope obstaja velikanski knjižni svet. Sejem je namreč obiskalo dvakrat toliko ljudi, kot ima Slovenija prebivalcev, na sejmišču pa se je dobesedno trlo mladih Egipčank in Egipčanov. Arabščina je peti najbolj govorjen svetovni jezik, ki ga govori skoraj pol milijarde ljudi in zato so slovenske knjige na policah založbe Al Arabi pravi mali čudeži, v katere je težko verjeti. A da bi moje, pa tudi druge slovenske knjige, prevedene v arabščino, našle pot do večjega števila bralcev v Egiptu, pa tudi drugod po arabskem svetu, bo potrebnih še več prevodov in predstavitev. In tu se odpira vprašanje, ali je bilo častno gostovanje v Frankfurtu začetek poti naše literature v svet, ali zgolj slavnostni zaključek nekega dolgoletnega projekta,« je po vrnitvi iz Novega Kaira povedal Vojnović.

Mednarodni knjižni sejem v Kairu (CIBF) so slovesno odprli leta 1969. Sprejme približno 2 milijona obiskovalcev, lani pa je gostil več kot 1000 egiptovskih, arabskih in drugih založnikov. Založba Al Arabi, ustanovljena pred več kot 40 leti v Kairu, se je v zadnjih 15 letih profilirala z objavami prevodnega leposlovja. Letno izdajo približno 50 knjig, doslej pa so izdali dela, prevedena iz več kot 30 jezikov.Beletrina v živoTudi ta mesec bo vsak ponedeljek ob 20. uri na sporedu nova epizoda oddaje Beletrina v živo, ki prinaša zanimive razprave o knjigah, ustvarjalnem procesu in življenju pisateljev. Serija spletnih oddaj je na voljo v obliki videoposnetka in podkasta.

Prvi gost februarske Beletrine v živo, ki je že na voljo, je bil Peter Rezman, knapovski pesnik, kot mu radi rečejo. Z voditeljico Liu Zakrajšek je spregovoril o svoji novi pesniški zbirki Stare pesmi pišem, ki je humorna, hudomušna in spontana.Današnja epizoda bo prostor ponudila eni izmed najpomembnejših pričevalskih knjig 20. stoletja z naslovom Pot v temo britanske biografinje, zgodovinarke in preiskovalne novinarke Gitte Sereny. Delo, o katerem bosta spregovorila sociolog in pisatelj Gorazd Kovačič in voditeljica Nina Jerman, temelji na njenih pogovorih s poveljnikom taborišča Treblinka, Franzem Stanglom. V ponedeljek, 19. februarja, bo čas za Spomine ruske pisateljice Nadežde Mandelštam. O delu, ki zajema tudi pisateljičine spomine na njenega moža, pesnika Osipa Mandelštama, bosta govorila literarni zgodovinar Igor Grdina in voditelj Antiša Korljan. Zadnja februarska Beletrina v živo bo v znamenju romana Tehtnica priznanega ameriškega pisatelja, dramatika in scenarista Dona DeLilla. Gre za fiktivno študijo atentata na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, o kateri bosta spregovorila prevajalec dela Jasmin B. Frelih in voditelj Anže Okorn.

VIR: Kreativna baza