napovednik
Zvezdna Beletrina, nova knjižna zbirka za mlade
Zvezdna Beletrina je nova knjižna zbirka svetovne in domače mladinske klasike, v kateri bo v petih letih izšlo 25 skrbno izbranih mladinskih del, bodisi v jezikovno osveženi obliki – kadar gre za izvirna dela v slovenščini – bodisi v novih prevodih sijajnih slovenskih prevajalcev. Letošnji prvi letnik zbirke prinaša nove prevode Malega princa (prevod Jaroslava Skrušnýja), Alice v čudežni deželi (prevod Milana Dekleve) in Ostržka (prevod Dušanke Zabukovec) ter ponatisa Butalcev Frana Milčinskega in Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič.
Zvezdna Beletrina je nadaljevanje dolgoletnih prizadevanj založbe, da bi z različnimi projekti dosegla in spodbujala mlade bralce, ali kot je povedal programski direktor založbe Aleš Šteger, so pri založbi zadnja leta vse bolj opažali, da se v starostnem obdobju tretje triade osnovne šole in navzgor vse več mladih bralcev izgubi. »Bodisi nehajo brati leposlovje ali pa začnejo brati izključno v angleškem jeziku, saj so številne odlične knjige v slovenščini dostopne le v deloma že zastarelih prevodih ali pa se jih vrsto let sploh ne da več kupiti. Prav tako smo opažali, da se v poplavi nizkokalorične in deloma zelo cenene knjižne ponudbe izgublja zanimanje za kanon, za mladinsko klasiko in za temeljna dela.« Urednica zbirke Anita Dernovšek je povedala, da so knjige izbirali po različnih kriterijih, ključna pa sta bila uravnoteženost slovenske in tuje klasike ter raznolikost pripovednih pristopov, vse od realističnih zgodb, do fantastike, pustolovskih pripovedi in problemske književnosti. »Pozorni smo bili, da so knjige ustrezne za starostno obdobje od 8 do 14 let in da so primerne tako za fante kot dekleta.« Zbirko sta sooblikovala tudi likovni urednik, vrhunski ilustrator Damijan Stepančič, in eden osrednjih slovenskih poznavalcev mladinske literature dr. Igor Saksida.
Nova mojstrovina doma in v tujini največkrat nagrajenega slovenskega pisatelja Draga Jančarja Ob nastanku sveta je fascinanten preplet zgodovinskih dogodkov, sanjskih prizorov, biblijskih zgodb in otroških spominov protagonista Danijela in je morda avtorjevo najbolj osebnoizpovedno delo. Dogajanje je postavljeno v povojni Maribor in bralcu razkriva čas, poln strasti, ljubosumja, dvomov, pa tudi nezaceljenih ran, ki jih je na ljudeh pustila vojna. Silovita in poetična pripoved o svetu, ki šele nastaja, a je tudi od nekdaj obstajal, je tudi zgodba o odraščanju, avtor pa o razlogih, zakaj se je zgodbe lotil, med drugim pravi takole: »Kaj pa vem, zakaj sem začel pisati ta roman. Najbrž ob misli, da je vsak človek zgodba vsakokrat novega nastanka sveta. Ob njenem nastanku je odprta pot navzgor, kjer sta nova zemlja in novo nebo. In navzdol, kjer po temačnih pokrajinah hodijo malce nevarne, malce smešne sence davne resničnosti. In domišljije.«
Ljubitelje nobelovca Petra Handkeja bo razveselil njegov najbolj slovenski roman Ponovitev, v katerem avtor razkrije svoj ljubeč odnos do slovenskega jezika. Glavnega junaka Filipa Kobala namreč spremljamo na potovanju od rodne Koroške prek Jesenic do Krasa in kasneje Maribora, na katerem išče sledi za svojim izginulim bratom, ob tem pa obnavlja svoje znanje slovenščine. Pri tem mu pomagata bratova beležka iz časa šolanja na mariborski kmetijski šoli in slovensko-nemški slovar iz devetnajstega stoletja, s pomočjo katerega raziskuje jezik svojih prednikov. Revija The New Yorker je ta roman pred kratkim razglasila za Handkejevo temeljno delo.
Na knjižne police pa prihaja tudi prva celovito in onkraj stereotipnih sodb zasnovana politična monografija Triumfator zgodovinarke dr. Mateje Ratej, s katero obeležujemo 150. obletnico rojstva Antona Korošca (1872–1940), najbolj vplivnega slovenskega politika med obema vojnama. Korošec je bil od leta 1917 do smrti načelnik Slovenske ljudske stranke (SLS), kot eden izmed najvplivnejših jugoslovanskih politikov je brezhibno razumel svojo vlogo v politični igri, ki jo je zaznamovalo predvsem sklepanje kompromisov s srbsko Narodno radikalno stranko in s tem obvladovanje konfliktnih odnosov, ki so v obdobju med svetovnima vojnama predstavljali osrednjo točko politične polarizacije v prvi Jugoslaviji. Kot je zapisala avtorica, »biografija predstavlja pomagalo za boljše razumevanje slovenske (politične) stvarnosti, ko peza socializma trideset let po razpadu druge Jugoslavije nepričakovano in znova bremeni slovensko skupnost.« Triumfator je brez dvoma relevantno in pomembno delo o obdobju, ki je zaznamovalo ne samo takratno, temveč tudi današnje politično in družbeno okolje.
Fabula, festival literature sveta, aprila nadaljuje svoj bogat literarni program, s katerim domači javnosti predstavlja avtorice in avtorje svetovnega formata ter odpira aktualna družbena vprašanja. V nedeljo, 10. aprila, si bomo lahko ob 20. uri na spletnih straneh Fabule in Cankarjevega doma ogledali pogovor z nizozemskim avtorjem, prejemnikom nagrade mednarodni booker leta 2020, Mariekom Lucasom Rijneveldom. Pisatelj bo na Fabulinem literarnem večeru spregovoril o svoji knjigi, delno avtobiografskem romanu Nelagodje večera. V četrtek, 14. aprila, ob 20. uri se bo na Fabuli predstavila pisateljica, ki jo označujejo kot eno najbolj sijočih japonskih zvezd na literarnem nebu. Mieko Kawakami bo na Fabulinem literarnem večeru v spletnem pogovoru v Cankarjevem domu predstavila svoj najnovejši roman Vsa moja poletja. V okviru programa Fabula v teoriji pa bo v petek, 29. aprila, ob 20. uri v Cankarjevem domu nastopila svetovno znana nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie, ki predstavlja enega najpomembnejših glasov afriške ter svetovne literature. Na Fabuli bo predstavila svojo knjigo Zapiski o žalovanju.
Med zvenečimi imeni, ki so že zaznamovala letošnji festival, naj tokrat izpostavimo za slovenske bralce še posebej zanimivo Zoro del Buono, ki je ime dobila po svoji slovenski babici, prav tako pa se v Sloveniji odvija tudi njen roman Maršalinja. Vabljeni k ogledu pogovora s pisateljico.
Beletrinina debata: Zahodni Balkan na muhi strateških interesov
Vabimo vas, da se nam v sredo, 13. aprila, ob 18. uri pridružite na Beletrinini debati, na kateri se bodo udeleženci dotaknili številnih dilem, ki jih sprožata krvavi vojni v naši neposredni soseščini, prva na območju nekdanje Jugoslavije izpred treh desetletij in druga, ki smo ji priča danes in je posledica ruskega napada na Ukrajino. Debata bo potekala v hibridni obliki – v živo v Gledališču Glej v Ljubljani ter preko spletnega prenosa na Beletrininem kanalu Youtube.
S prof. dr. Ano Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Tinetom Kračunom, direktorjem Inštituta za strateške rešitve, in novinarko Marto Razboršek se bo pogovarjal novinar Nejc Krevs. Sogovorniki bodo poskušali najti odgovor na vprašanje, ali je območje zahodnega Balkana oziroma nekdanje Jugoslavije res postsovjetski prostor v malem, kot opozarjajo nekateri analitiki. Če namreč pozorno spremljamo zlasti dogajanje v nestabilnem geografskem osrčju tega prostora, Bosni in Hercegovini, se takšne primerjave zdijo povsem utemeljene. Krvava vojna v naši neposredni soseščini še zdaleč ni pozabljena, zato so strahovi in tesnobni občutki spričo razdvojenosti prebivalstva med obsodbo ruskega napada na eni in preračunljivo nevtralnostjo ali celo odkrito prorusko držo na drugi strani več kot upravičeni. Kot v vsaki vojni so se človeška življenja tudi tu znašla na tehtnici »višjih« političnih interesov, zato protizahodno usmerjene sile raje kot o vojni med dvema državama govorijo o ruski vojni proti svetu, saj je svet prišel iz ravnotežja in izgubil kompas. V zavetrju takšnih in podobnih ideoloških agend pa se najbolj krepijo nacionalistične in nedemokratične težnje, ki so zadnjih trideset let tlele pod pepelom ruševin, ki jih je za seboj pustila vojna ob razpadu bivše skupne države.
Rezervacija brezplačnih vstopnic: rezervacije@glej.si
Prva aprilska oddaja Beletrina v živo je bila posvečena romanesknemu prvencu Nelagodje večera avtorja Marieka Lucasa Rijnevelda, ki velja za eno najopaznejših novih peres nizozemske književnosti. O večkrat nagrajenem romanu se je s prevajalko Matejo Seliškar Kenda pogovarjal etnolog dr. Tomaž Simetinger. Vabljeni k ogledu pogovora.
V ponedeljek, 11. aprila, ob 20. uri bomo lahko prisluhnili pogovoru glavnega urednika Beletrine Urbana Vovka s pisateljem Dragom Jančarjem o njegovem pravkar izdanem romanu Ob nastanku sveta, v ponedeljek, 18. aprila, ob 20. uri pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru o Zvezdni Beletrini. O novi zbirki in prvih petih naslovih, ki bodo izšli letos, se bo z urednico Anito Dernovšek pogovarjala literarna kritičarka Gaja Kos.
Zadnja v nizu aprilskih oddaj Beletrina v živo, ki bo na sporedu v ponedeljek, 25. aprila, ob 20. uri, prinaša predstavitev romana Ponovitev nobelovca Petra Handkeja. O enem najpomembnejših Handkejevih romanov se bo s prevajalko dr. Silvijo Borovnik pogovarjala voditeljica Bernarda Žarn.Beletrina sodeluje v projektu EU kartica ugodnosti za invalide
Evropska kartica ugodnosti za invalide omogoča imetnikom finančne ugodnosti v vseh državah Evropske unije in s tem večjo dostopnost storitev in blaga. Invalidi lahko pri ponudnikih, ki sodelujejo v projektu, uveljavljajo številne in raznovrstne ugodnosti, predvsem na področju prometa, turizma, kulture, športa in prostega časa. Kartica je namenjena vsem skupinam invalidov, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, gluhoslepim, gibalno oviranim osebam, osebam z motnjami v duševnem razvoju ter dolgotrajno bolnim osebam, upravičenci pa jo lahko brezplačno pridobijo na katerikoli upravni enoti v Sloveniji. Trenutno je imetnikov Evropske kartice ugodnosti za invalide več kot 15 tisoč, medtem ko je ponudnikov več kot 240. Beletrina si bo znotraj projekta med drugim prizadevala tudi za povečanje števila imetnikov kartice kot tudi ponudnikov storitev.
V projektu Izboljšanje dostopnosti blaga in storitev za invalide z Evropsko kartico ugodnosti Beletrina sodeluje z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki je nosilec projekta, in Urbanističnim inštitutom RS, ki je partner. Kot je povedala Maša Malovrh, Beletrinina strokovnjakinja za spletno dostopnost, Beletrina v sodelovanju s strokovno ekipo uporabnikov z različnimi oviranostmi skrbi za najvišjo raven digitalne dostopnosti spletne strani projekta in mobilno aplikacijo, s pomočjo katere imetniki EU kartice ugodnosti za invalide sledijo ponudnikom in njihovim storitvam. Prav tako Beletrina skrbi za ozaveščanje ciljnih skupin, ki se lahko udeležijo brezplačnih seminarjev za imetnike kartice in ponudnike ugodnosti. Pri tem je še posebej pomembno poudariti, da bodo ponudniki na seminarjih pridobili nova teoretična in praktična znanja o vključevanju ranljivih skupin in izboljšali svoj status družbene odgovornosti. Udeleženci izobraževanj bodo med drugim spoznali osnovne zakonitosti omogočanja ustrezne dostopnosti za različne skupine invalidov, prejeli napotke o tem, kaj lahko za dobro dostopnost svojih storitev in produktov storijo sami, se naučili pravilnega komuniciranja z različnimi skupinami invalidov ter prejeli povratno informacijo o izkušnjah imetnikov EU kartice ugodnosti za invalide. Poleg naštetega pa bodo upravičeni tudi do brezplačnega pregleda in ocene fizične dostopnosti objektov.
Aprilsko literarno kramljanje ob pokušnji izbranih vin bo gostila Vinska klet Osterberger Hotela Mitra na Ptuju. Gosta dogodka, ki bo potekal v sredo, 20. aprila, ob 19. uri bosta priznani pesnik in vsestranski avtor Milan Jesih ter vinar Sebastjan Božič iz Herbersteinove kleti v Juršincih. K Jesihovi poeziji, za katero je do zbirke Namreč (Beletrina, 2021) morda veljalo, da nam v svoji značilni optiki kaže in preigrava stoinstoletne, večne motive pesništva, ob tej knjigi pa nemara lahko rečemo, da razpira tudi pogled na v njegovem obnebju nenavadne, še bolj čudaške motive, ki le redko pritegnejo pozornost tradicionalne poezije, se bodo prilegla vina, ki jih družina Kaučič-Božič prideluje in neguje na posestvu in v kleti, v kateri je nekoč gospodarila grofovska družina Herberstein. Večer bosta povezovala pesnica Kristina Kočan in vinski publicist Jože Rozman. Vstop je prost.
Beletrina je v začetku marca uspešno pridobila podporo na kar treh evropskih razpisih, in sicer za projekte ArtACT, LITMAG in Versopolis. Prva dva projekta je Beletrina kot vodilni partner uspešno prijavila prvič, tretjega pa vodi že osem let in je bila z njim na razpisu znova uspešna. S tem postaja Beletrina vodilna domača ustanova na področju vodenja evropskih projektov.
Snovalci projekta ArtACT (Art Activism in post-COVID Europe: A new agenda on methodology, artistic practices and stakeholder relations), ki ga bo realiziral konzorcij petih kulturnih in umetniških organizacij iz Slovenije, Nemčije, Švedske, Belgije in Španije, so sledili načelu, da lahko preko umetnosti vplivamo na družbene spremembe. Več kot 500 umetnikov z različnih področij, ki se bodo vključili v projekt, bo izvedlo odmevne pilotne multidisciplinarne vseevropske umetniško-aktivistične projekte, v okviru katerih bodo vsak na svoj način prispevali k iskanju rešitev za osrednje družbene izzive našega časa.
Aprila bosta v treh različnih jezikih izšla romana Beletrininih avtorjev Draga Jančarja in Gorana Vojnovića. V poljščini bo bralcem na voljo Jančarjev roman In ljubezen tudi, ki bo v prevodu Joanne Pomorske izšel pri založbi Wydawnictwo Akademickie SEDNO. Vojnovićeva Figa pa bo izšla v kar dveh jezikih, v arabščino jo je prevedel Sharkawy Hafez, izdala jo bo založba Al Arabi, romunski prevod Paula Braga pa bo izšel pri založbi Casa Cărţii de Ştiinţă. To pa ni prvi prevod Vojnovića v omenjena jezika, obe založbi sta namreč že izdali tudi njegov roman Jugoslavija, moja dežela.
Že marca pa je pri ugledni norveški založbi Aschehoug izšel norveški prevod romana To noč sem jo videl, ki ga je prevedel Torleif Sjøgren-Erichsen. Gre za prvi prevod katerekoli knjige Draga Jančarja v norveščino in sploh enega redkih prevodov slovenskega leposlovja v norveški jezik.
PR: Beletrina
