Slovensko gradbeno in komunalno gospodarstvo že vrsto let opozarjata, da za svoje normalno delovanje in razvoj potrebujeta kakovostne kadre, ki bodo na ustrezen način zagotavljali nadaljnjo gospodarsko rast in tehnološki razvoj obeh za državo pomembnih gospodarskih panog.
Ljubljana, 9. oktober 2023 - Slovensko gradbeno in komunalno gospodarstvo že vrsto let opozarjata, da za svoje normalno delovanje in razvoj potrebujeta kakovostne kadre, ki bodo na ustrezen način zagotavljali nadaljnjo gospodarsko rast in tehnološki razvoj obeh za državo pomembnih gospodarskih panog. Pomanjkanju delovne sile smo priča v vseh vejah gradbeništva in komunalnega gospodarstva – od najenostavnejših poklicev vse do inženirskega kadra. Na današnjem posvetu v organizaciji GZS – Zbornice gradbeništva in IGM v sodelovanju z Adeccom so bile zato predstavljene številne priložnosti, ki jih temu delu gospodarstva nudi azijski trg.
»Država je v zadnjih desetih letih zanemarjala izobraževanje mladih zlasti v poklicnem izobraževanju. Zato danes skoraj ni poklica, v katerem bi »na zalogi« imeli primerno izobražene kadre. Nimamo zidarjev, tesarjev, železokrivcev, steklarjev, parketarjev …, da bi zadovoljevali potrebe slovenskega gospodarstva,« je uvodoma dejal mag. Gregor Ficko, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in IGM. Po dolgi krizi se gradbeništvo in komunalni sektor v Sloveniji ponovno srečujejo z ekspanzijo, saj so se začeli različni projekti. To pa je rezultiralo v zamikih izvedbe projektov zaradi pomanjkanja delovne sile. Ficko je dodal, da je bil v zadnjem desetletju bazen bivše Jugoslavije skorajda povsem izčrpan in smo prišli do faze, ko so se začele pojavljati težnje po iskanju kadrov na azijskih trgih.
»Država je v zadnjih desetih letih zanemarjala izobraževanje mladih zlasti v poklicnem izobraževanju. Zato danes skoraj ni poklica, v katerem bi »na zalogi« imeli primerno izobražene kadre. Nimamo zidarjev, tesarjev, železokrivcev, steklarjev, parketarjev …, da bi zadovoljevali potrebe slovenskega gospodarstva,« je uvodoma dejal mag. Gregor Ficko, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in IGM. Po dolgi krizi se gradbeništvo in komunalni sektor v Sloveniji ponovno srečujejo z ekspanzijo, saj so se začeli različni projekti. To pa je rezultiralo v zamikih izvedbe projektov zaradi pomanjkanja delovne sile. Ficko je dodal, da je bil v zadnjem desetletju bazen bivše Jugoslavije skorajda povsem izčrpan in smo prišli do faze, ko so se začele pojavljati težnje po iskanju kadrov na azijskih trgih.
Še posebej skrbijo projekcije glede stanja inženirskega kadra, so se strinjali udeleženci današnjega dogodka. V naslednjih desetih letih bo pogoje za upokojitev izpolnilo preko 2.500 inženirjev z licenco, obe državni gradbeni fakulteti pa skupaj vsako leto na trg pošljeta med 80 in 100 univerzitetno izobraženih diplomantov, kar pomeni dobro tretjino potreb v obeh panogah.
Da se je nenehno treba prilagajati razmeram na trgu in recepta, kako reagirati jutri, enostavno ni, meni direktor Adecca Slovenija in Srbija Dejan Stamenić. Ob iskanju kadrov iz bolj oddaljenih delov sveta je treba zelo skrbno izbirati poslovne partnerje, je opozoril, ter dodal, da jih je potrebno tretirati in zanje skrbeti povsem enako kot za slovenske kadre.
Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, je pojasnil, da se še vedno upokojujejo večje generacije kot prihajajo na trg dela, pri tem pa so veščine tistih, ki prihajajo, drugačne od tistih, ki odhajajo. Če želi država zagotavljati razvoj trga dela in vzdržnost javne pokojninske blagajne, bi moral biti letni neto priliv v naslednjih letih med 7 in 11 tisoč.
Kadrovska kriza se ne dogaja le v Sloveniji, vse večja težava pesti vse države EU in širše, je povedal vodja oddelka mednarodne mobilnosti za Slovenijo, Srbijo in Madžarsko v Adecco Slovenija in Srbija, Danijel Okilj, in dodal, da je tujcev med vsemi delovno aktivnimi že 14 odstotkov. Predstavil je najnovejše trende na področju zaposlovanja tujcev. Izpostavil pa je, da je vedno težje dobiti resen kader, izobražen in konkurenčen. Veliko je namreč odpovedi, zlasti pri kandidatih iz ex Jugoslavije, ki se odločajo za odhod na trge, kot je Nemčija. Alternativa obstaja – a smo na to pripravljeni, pa bo po njegovem mnenju pokazal čas. Dokaj pozitivne so izkušnje z zaposlovanjem Indijcev, kdaj točno bo možno zaposlovanje iz Filipinov, je še odprto. Trenutne potrebe pa v Sloveniji nikakor ne moremo pokriti ne z domačimi kadri ne s kadri iz ex jugoslovanskega prostora.
Maša Ravbar, direktorica področja kadrov, prava in splošne službe družbe Livar d.d. iz Ivančne Gorice, je predstavila projekt zaposlovanja delavcev iz Indije in Šri Lanke, ki jih je v družbi trenutno 32. Izpostavila je, da je bil glavni cilj, ki si ga je družba zastavila, da pridobijo odlično usposobljene in dobre delavce in to jim je tudi uspelo. Ni pa bilo enostavno. Na prihod delavcev iz azijskega kontinenta so morali v izogib kakršnihkoli težav najprej pripraviti domače delavce, druga najpomembnejša naloga pa je bila vzpostavitev pogojev za njihovo čimbolj nemoteno bivanje v Sloveniji. Pri tem je bil vsak detajl zelo pomemben, od hrane do sprejema v lokalni sredini. Še posebej je poudarila pomembnost fleksibilnosti tako podjetja kot tudi zaposlenih ter odprto komunikacijo med obema stranema.
Raaj Singh, direktor mednarodne zaposlovalne agencije na področju gradbeništva Takt Group iz Londona, je predstavil sistem kadrovskega mreženja v podjetju, ki ga je razvijalo skoraj 40 let. Podjetje kadre pridobiva iz Indije, Katarja, ZAE, Nepala, Sri Lanke in Filipinov, v Evropi in Ameriki pa sodeluje z največjimi gradbenimi podjetji, kot so francoski Vinci, avstrijska PORR in Strabag in ameriški Bechtel. Podjetje je v tem času izšolalo in usposobilo preko 15.000 delavcev najrazličnejših gradbenih profilov, v zadnjem obdobju pa je zelo aktivno tudi v naši soseščini, predvsem na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji, na Poljskem, Slovaškem in v Češki republiki. Ključni, med seboj povezani izobraževalni procesi skavtinga delovne sile v gradbeništvu so vezani na rekrutacijo, svetovanje, šolanje in učinkovito uvajanje delavcev v najrazličnejše proizvodne procese na gradbiščih in industriji gradbenega materiala.
Tanja Križman Vezočnik iz Zbornice gradbeništva in IGM je na koncu predstavila potek evropskega projekta DigiCvet ter predstavila pomene uspešnega znamčenja gradbenih in komunalnih podjetij pri iskanju in zaposlovanju kvalificiranega delovnega kadra.
Posveta so se udeležili predstavniki gradbenih in komunalnih podjetij ter industrije gradbenega materiala.
VIR: GZS