Citat Mirce Eliadeja –, da »ni mogoče biti na odličen način nekaj, če nisi hkrati tudi njegovo nasprotje«.navedba Passolini

" Ko se je potem iztekel zadnji valček popoldanskega plesa, je bilo za Desideria življenje le v njegovem žgočem grlu. Kajti na svetu ni ostalo drugega kot oblak, iz katerega ne bo nikoli deževalo. Ta oblak je zdaj po vsej verjetnosti večerjal in s tem se je začenjala nova kafkovska kazuistika: sestavila se je podoba matere, angelske osebe s pozitivnimi vplivi: mu ni prav ona kupila majice v San Vitu ali v Morsanu? Poleg tega bi Desiderio stavil kakršnokoli vsoto na materinsko poreklo ustnic in kože. Glede sinjemodrih oči tako nihče ne bi sprejel stave, kajti o njih ni bilo nobenega dvoma. Pri črnih laseh pa je moral imeti prste vmes hudič: ženska s tako kožo in takimi ustnicami je brez dvoma svetlolasa. Odkod potem te saje? Ta nervozno skodrana griva zloščena z najbolj peklenskim globinom? Sicer pa je v vsem telesu drhtela mati, spremenjena v moškega; tisti ljubki prevod moškega imena v obliko ženskega spola za katerim stoji zaljubljeni oče ..."

Passolini
"Rdečelasca Chinnija je definiral že prvi pogled; pa vendar … Desiderijevi preizkušeni usposobljenosti navkljub je pred njim še vedno vztrajala dokaj trdna pregrada začetne skrivnostnosti, ki je izvirala predvsem od očeta (alkoholizem? delna impotenca?), in je dajala dečku videz pokvarjenosti, videz stare, čudežno pomlajene zvodnice, ki jo je v jarkem soncu malce zaslepil odblesk rdečega vrtinca las. Kakšna notranja bogastva so bila mladeniču na razpolago s to malo skrivnostjo (alkoholizem, anglosaška prikrajšanost, organska šibkost, bujnost starostne dobe, plus nekdanja, ponovno utelešena bujnost očeta itd. itd.), to ve le sam bog..."

Passolini
 "Brez sape in kroteč samega sebe, si je Desiderio med plesom skušal predstavljati kraje tega Zemljevida, ki ga je narisal izključno za Ljubezen. V glavi mu je odmeval Cavafisov verz:
 
In potem sem zagledal čudovito telo …"
Passolini
 
"A deček je bil čista daljava, Neznanec v najglobljem pomenu besede.
Potem pa se je spet pojavil. Desiderijeva panika je bila potemtakem odveč, le slepilni manever kriminalnega romana v delno kafkovskem slogu...
Skupaj z majico se je pvečkrat omenjenem koncu ploščadi. A Desiderijevi tesnobi se je pridružilo še nekaj novega: tisti skrivnostni kot na zemlji se je deloma razkril … po vsej logiki je šlo za kak odmaknjen prostor pod nasipom, porasel z bezgom in s sirkom, kjer je v silni zaupljivosti s samim seboj in z naravo lahko brez zadržkov razkril nekatere svoje skrivnosti: in Desiderio je bil noro ljubosumen na grmičje."
"Povrnil  se je glavobol.Ines se je morala že drugič srečati z rafiniranostjo svetovljanskega življenja in spet se je znašla pod sončno pripeko..."
 Pasolini

Miguel Dalmau, je prejel pred kratkim prestižno nagrado Tusquets, za obsežno biografijo o umetniku Passoliniju, kjer ga imenuje za zadnjega profeta.
Vsestranski umetnik- Pier Paolo- je obiskoval osnovno šolo v Idriji in branil mater pred tepežem in surovostjo očeta. Uteho je našel v umetnosti in novinarstvu.Talent in znanje, je Pasolini prikazal, v vsem svojem umetniškem opusu. Bil je izjemen in edinstveni v svojem umetniškem izražanju. Režiral je Mario Callas in izražal vizionarsko vsebino v vsakem svojem delu. Še do danes je nerazumljen od mnogih, kajti ni enostavno doumeti njegovega mistično krščanskega čustvovanja, ki je posledica njegove vzgoje, ter komunističnih nazorov in borbe proti korupciji.Passolinijeva dela, življenje in smrt je vedno spremljal škandal in ogorčenje družbe.

Med mnoga  dela italijanskega umetnika sodijo: romani Ragazzi di vita (Otroci življenja), Nasilno življenje in Amado mio, pesniška zbirka Le religione del mio tempo (Religija mojega časa), zbirka esejev Passione e ideologia (Strast in ideologija) ter filmi Evangelij po Mateju, Ptički in ptičice, Kralj Ojdip, Medeja, Izrek, Svinjak, Dekameron in Salo ali 120 dni Sodome,Realnost in Sanje o nečem.
Pier Paola Passolinija je do smrti mučil več ur moški prostitut na plaži Ostie blizu Rima. Oriana Fallaci - pisateljica in novinarka- je takrat izjavila, da so ga umorili fašisti. Drugi so krivili za smrt genialnega umetnika mafijo...Dejstvo je, da se včasih najmanj škodoželjni ljudje, ki imajo ogromno znanja, zamerijo slej kot prej vsem sistemom.

Na predavanju bomo obravnavali Pasolinija predvsem kot pesnika in pisatelja. Ena izmed najlepših pesmi v svetovnem merilu je tista, ki jo je Pier Paolo posvetil svoji mami.

 Vabljeni na predavanje v soboto v soboto 5. februarja, ob 19 uri na zoom povezavo, s pisateljico Nino Kosmač.

Zoom povezava:
https://us05we.zoom.us/j/82409097527?pwd=MHFReEZzZWFoOWJneFozekZXaUpvdz09
ID reunion code: 824 0909 7527

PR in foto: Nina Kosmač