Svetovna kulturno-kreativna industrija poziva odločevalce, da vzpostavijo pogoje za odgovorno in pošteno uporabo avdiovizualnih del, ki jih uporablja umetna inteligenca. To med drugim pomeni, da bi upravljavci sistemov umetne inteligence ustvarjalcem za uporabo njihovih del plačali nadomestilo. V AIPA opozarjamo, da je treba Čim prej postaviti pravila igre, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s pretočnimi platformami. Iz poziva Mednarodnega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) je namreč razvidno, da trenutno upravljavci sistemov umetne inteligence uporabljajo dela brez vednosti in dovoljenja ustvarjalcev.

 

Strokovnjaki s področja umetne inteligence so pozvali k "premoru" pri razvoju te tehnologije, in sicer zato, da bi lahko izboljšali trenutno najsodobnejše sisteme na način, da bi postali bolj natančni, varni, razložljivi, pregledni, robustni, usklajeni in zanesljivi.

Namesto da bi se po pozivu razvoj in uporaba upočasnila, se je zgodilo ravno obratno, tudi na področju avdiovizualni industrije. V omenjenem sektorju se umetna inteligenca uporablja že vrsto let, in sicer kot orodje za izboljšanje vizualnih učinkov in post-produkcijskih procesov, kar izboljšuje vizualno izkušnjo občinstva. Danes tehnologije, ki so vnesle podatkovne nize avdiovizualnih del, lahko ustvarijo avdiovizualne izdelke, ki spominjajo na njihova izvirna dela. Animacija je najbolj izpostavljen del, "na udaru" pa so tudi druga področja avdiovizualne industrije.

Umetna inteligenca je dobrodošla kot pomoč ustvarjalcem, npr. pomaga jim eksperimentirati z različnimi toni, žanri in glasovi v njihovem delu ipd., ne sme pa nadomestiti ustvarjalcev. To se žal že dogaja pri prevajalcih, fotografih, oblikovalcih, skladateljih in pri mnogih drugih poklicih. Proti temu so se jasno izrekla številna združenja ustvarjalcev v Evropi,  nadomeščanje ustvarjalcev z umetno inteligenco pa je tudi med vzroki za stavko ameriških scenaristov in igralcev, poudarjajo v združenju.

V SAA so v pozivu nanizali tudi priporočila za uporabo umetne inteligence, ki so jih razdelili na tri področja, ki se neposredno dotikajo uporabe avdiovizualnih del. Gre za uporabo avdiovizualnih del za učne podatke sistemov umetne inteligence, z umetno inteligenco podprto produkcijo avdiovizualnih del in načela urejanja umetne inteligence, ki mora biti usmerjena v spodbujanje človekove ustvarjalnosti. Na področju uporabe avdiovizualnih del kot učnih podatkov za strojno učenje v SAA poudarjajo, da je največja težava neavtorizirana uporaba teh del. Avtorji namreč nimajo nobenih informacij o tem, da se njihova dela uporabljajo, ne prejemajo nobenega nadomestila za to uporabo, ne morejo nadzorovati te uporabe in morebitno kršenje njihovih moralnih pravic, prav tako pa se ne morejo upreti in prepovedati takšne uporabe.

Na področju produkcije avdiovizualnih del, ki jih podpira umetna inteligenca, je ključno, da je še naprej "pogoj" za pravno zaščito avtorskih del to, da je delo ustvaril človek. Človek je v središču ustvarjanja, kar je med drugim ugotovilo tudi ameriško vrhovno sodišče. To namreč pred meseci ni dovolilo avtorske zaščite dela, ki ga je, “brez sodelovanja človeka”, ustvarila umetna inteligenca.

SAA je skupaj s svetovno in evropsko avdiovizualno skupnostjo pripravilo tudi načela urejanja umetne inteligence. Ključno je, da se na področju uporabe umetne inteligence pri ustvarjanju avdiovizualnih del uporabijo temeljna načela avtorizacije oz. licenciranja, nepogrešljivi pa sta tudi načeli transparentnosti in nadomestil za uporabo del. Pri tem morajo osrednjo vlogo igrati tudi kolektivne organizacije, ki s svojim delo močno olajšajo izvajanje teh načel.

Kot je razvidno, se področje umetne inteligence zelo hitro razvija, kar bo zagotovo vplivalo tudi na avdiovizualni sektor. V AIPA podpiramo napore krovnih organizacij za ureditev področja umetne inteligence. "Čim prej je treba postaviti pravila igre, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s pretočnimi platformami. Te v večini držav (še vedno) uporabljajo dela ustvarjalcev, njim pa za uporabo ne plačujejo nič. To se dogaja že vrsto let. Slovenija je sicer lani z novelama Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) dobila eno najsodobnejših zakonodaj s področja kolektivnega upravljanja pravic na svetu, ki ustvarjalcem zagotavlja tudi nadomestila z naslova uporabe njihovih del. Pred tem pa so na pravice čakali dolga desetletja, saj je bila uporaba tehnologije vedno več korakov pred zakonodajo. To se ne sme ponoviti v primeru uporabe umetne inteligence," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

VIR: AIPA