Boj kreditojemalcev v CHF, ki so se odločili tožiti banke na ničnost kreditnih pogodb, se sodeč po uveljavljeni sodni praksi dokončno končuje. Čeprav je za mnoge trajalo predolgo, so prvi tožniki, ki so zmagali v sodnem postopku, že dočakali, da so jim banke izplačale denarne zahtevke. Ob koncu sodnih počitnic smo tako prejeli nekaj pomembnih sodb in sklepov sodišč:

Vrhovno sodišče RS

Kreditojemalec, ki je uspel v sporu in leta 2023 dobil pravnomočno razsodbo o ničnosti, je čakal na vračilo tožbenega zahtevka v višini 67.800 €, saj je banka vložila revizijo na Vrhovno sodišče RS. Revizija je bila s sklepom zavrnjena, odvetnik kreditojemalca pa je banko pozval k plačilu zneska z zamudnimi obrestmi. Banka je v dveh dneh poravnala znesek v višini 81.700 €. Odvetnik Aleš Majcenovič, ki je zastopal kreditojemalca, dodaja: "Eno od revizijskih vprašanj banke je bilo, če je potrošnik, glede na to, da je bil sklenjen čisti devizni kredit v CHF, res upravičen do vrnitvenega zahtevka v evrih. Ker je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo, pomeni, da je zavzelo stališče, da to vprašanje ni pomembno za razvoj sodne prakse v Sloveniji oziroma povedano drugače, da je odločitev o vrnitvenem zahtevku v evrih pravilna."

Okrožno sodišče v Ljubljani

V drugem primeru je isti odvetnik prejel sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je odločalo zgolj o višini tožbenega zahtevka, saj je bilo o ničnosti že predhodno pravnomočno odločeno. V tej zadevi je sodišče odločilo, da mora banka tožniku vrniti celoten znesek preplačila v evrih, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od leta 2014 dalje, ko je bil kredit v celoti predčasno odplačan. Tudi pri tej sodbi gre za pomembno odločitev, predvsem kar se tiče obrestnega dela, saj je sodišče zavzelo stališče, da se banka kot profesionalna stranka nikakor ne more sklicevati na to, da se ob sklepanju ni zavedala tveganj, ki jih je prevalila na kreditojemalca. Ker je bilo kršeno načelo dobre vere, pa je banka dolžna plačati zamudne obresti od dneva poplačila kredita dalje.

Višje sodišče v Ljubljani

Višje sodišče v Ljubljani je ob odločanju o pritožbi banke zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo ugodeno zahtevku kreditojemalcev na ničnost kreditne pogodbe, pritrdilo stališčem odvetnika, da je "za pričetek teka zastaranja vrnitvenega zahtevka kreditojemalca odločilen trenutek odločitve sodišča prve stopnje, ki ugodi tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnega posla, oz. trenutek pravnomočnosti takšne sodne odločbe. Gre za sodbo II Cp 208/2024 z dne 24.7.2024, ki je pravnomočna.

Po mnenju odvetnika Roberta Preiningerja je pričakovati, da bo ta sodba imela precejšen vpliv na bodoče odločanje sodnikov na prvi in tudi drugi stopnji sojenja. Odvetnik Preininger je komentiral: "Zgoraj navedeno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo kljub ugotovitvi, da Vrhovno sodišče o tem še ni izrecno odločalo. Pri tem se je Višje sodišče v Ljubljani oprlo tudi na stališča Vrhovnega sodišča iz ene od referenčnih sodb v mojih zadevah (II Ips 14/2020) glede problematike zastaranja, ki je prav tako izpostavilo možnost (ni se pa dokončno o tej možnosti opredelilo) glede začetka teka zastaralnega roka od trenutka odločitve sodišča prve stopnje, ko to ugodi tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti pravnega posla, oz. od trenutka pravnomočnosti takšne sodne odločbe."

Po podatkih Združenja Frank število vloženih tožb nenehno narašča in čeprav postopki tečejo hitreje, kot so v preteklosti, bi morali biti še bistveno hitrejši, da bodo lahko vsi kreditojemalci dočakali pravico v razumnem roku. Zato pozivamo sodišča in predvsem Ministrstvo za pravosodje, da po zgledu Poljske začne pripravljati pogoje, ki bodo skrajšali postopke. V državi z daleč največ CHF krediti namreč komisija za kodifikacijo civilnega prava, ki deluje znotraj ministrstva za pravosodje, pripravlja spremembe kot so: pisno zaslišanje strank v sporu, prenos dokaznega bremena v plačilnih zadevah na banko, samodejno zagotavljanje varstva v obliki začasne odredbe (mirovanja odplačevanja obrokov do konca sodnega postopka) - slednje slovenska sodišča sicer v veliko primerih že dosojajo.

VIR: Združenje Frank