Na stranskem dogodku čezmejno sodelovanje na področju voda na 9. Svetovnem forumu o vodi v Dakarju je udeležence nagovoril generalni direktor direktorata za vode in investicije Ministrstva za okolje in prostor ...
Dakar, 22. 3. 2022 – Na stranskem dogodku čezmejno sodelovanje na področju voda na 9. Svetovnem forumu o vodi v Dakarju je udeležence nagovoril generalni direktor direktorata za vode in investicije Ministrstva za okolje in prostor Bojan Dejak, in ob tem poudaril, da bo Slovenija še naprej podpirala aktivnosti na različnih ravneh čezmejnega sodelovanja.
Zaradi vse večje konkurence za vodo med različnimi uporabniki, sektorji in državami je pritisk na vlade, da zagotovijo varnost preskrbe z vodo, vse večji, žal pogosto tudi na škodo čezmejnega sodelovanja na področju voda.
Bojan Dejak je v nagovoru poudaril: »Čezmejno sodelovanje na področju voda je kompleksna aktivnost in pri spodbujanju tovrstnega sodelovanja je treba upoštevati in razumeti lokalne, naravne, družbene in gospodarske razmere, potrebe ter dejstva, ki čezmejno sodelovanje morda ovirajo. Drugič, spodbujanje čezmejnega sodelovanja vodi k stabilnosti in sodelovanju v regijah, zmanjšuje išče skupne rešitve napetosti. In tretjič, združevanje hidroloških in drugih z vodo povezanih ved, znanja in podatkov s podnebnimi spremembami v čezmejnih analizah lahko privede do razvoja skupnih strateških akcijskih programov, potrebnih za izboljšanje odpornosti družbe na podnebne spremembe.«
Ob tem pa je izmenjava podatkov bistveni element vzpostavljanja zaupanja med državami. Saj 85-% čezmejnih sporazumov vključuje izmenjavo podatkov, vendar v praksi to pogosto ne deluje zaradi omejene interoperabilnosti ali nepripravljenosti za izmenjavo. Tehnološki napredek lahko prispeva k zagotavljanju neodvisnih zanesljivih podatkov, ki jim lahko obalne države zaupajo in jih uporabijo za sodelovanje, prost pretok podatkov pa lahko ljudem pomaga razumeti njihov položaj na področju voda.
S sosednjimi državami Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo že več kot 50 let sodelujemo v dvostranskih komisijah za upravljanje voda na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja, izboljšanja ekološkega stanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti. Rezultati naših skupnih prizadevanj pri sodelovanju se odražajo v izboljšani kakovosti življenja v porečjih Soče, Mure, Drave in Save.
Primer porečja reke Save in sprejetje prvega sporazuma med nekdanjimi sprtimi stranmi na Zahodnem Balkanu po Daytonu, Okvirnega sporazuma za porečje reke Save leta 2000, ter kot posledica ustanovitev Mednarodne komisije za porečje reke Save leta 2005, lahko obravnavamo kot dober model za obnovo regij po oboroženih spopadih, kjer voda predstavlja povezovalni, skupni element, ki spodbuja potrebo po sodelovanju med državami.
PR: MOP
Zaradi vse večje konkurence za vodo med različnimi uporabniki, sektorji in državami je pritisk na vlade, da zagotovijo varnost preskrbe z vodo, vse večji, žal pogosto tudi na škodo čezmejnega sodelovanja na področju voda.
Bojan Dejak je v nagovoru poudaril: »Čezmejno sodelovanje na področju voda je kompleksna aktivnost in pri spodbujanju tovrstnega sodelovanja je treba upoštevati in razumeti lokalne, naravne, družbene in gospodarske razmere, potrebe ter dejstva, ki čezmejno sodelovanje morda ovirajo. Drugič, spodbujanje čezmejnega sodelovanja vodi k stabilnosti in sodelovanju v regijah, zmanjšuje išče skupne rešitve napetosti. In tretjič, združevanje hidroloških in drugih z vodo povezanih ved, znanja in podatkov s podnebnimi spremembami v čezmejnih analizah lahko privede do razvoja skupnih strateških akcijskih programov, potrebnih za izboljšanje odpornosti družbe na podnebne spremembe.«
Ob tem pa je izmenjava podatkov bistveni element vzpostavljanja zaupanja med državami. Saj 85-% čezmejnih sporazumov vključuje izmenjavo podatkov, vendar v praksi to pogosto ne deluje zaradi omejene interoperabilnosti ali nepripravljenosti za izmenjavo. Tehnološki napredek lahko prispeva k zagotavljanju neodvisnih zanesljivih podatkov, ki jim lahko obalne države zaupajo in jih uporabijo za sodelovanje, prost pretok podatkov pa lahko ljudem pomaga razumeti njihov položaj na področju voda.
S sosednjimi državami Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo že več kot 50 let sodelujemo v dvostranskih komisijah za upravljanje voda na področju preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja, izboljšanja ekološkega stanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti. Rezultati naših skupnih prizadevanj pri sodelovanju se odražajo v izboljšani kakovosti življenja v porečjih Soče, Mure, Drave in Save.
Primer porečja reke Save in sprejetje prvega sporazuma med nekdanjimi sprtimi stranmi na Zahodnem Balkanu po Daytonu, Okvirnega sporazuma za porečje reke Save leta 2000, ter kot posledica ustanovitev Mednarodne komisije za porečje reke Save leta 2005, lahko obravnavamo kot dober model za obnovo regij po oboroženih spopadih, kjer voda predstavlja povezovalni, skupni element, ki spodbuja potrebo po sodelovanju med državami.
PR: MOP
