Postala sta novo pečena starša. V domu je zasijalo novo veselje, hkrati so prišli popolnoma novi, drugačni izzivi, kot sta jih bila vajena do sedaj. Med temi izzivi je tudi uvajanje goste hrane po dojenju. Kako začeti?

Prvih nekaj mesecev je najboljša hrana za dojenčka materino mleko, saj vsebuje vse, kar otrok v tem času za rast in razvoj potrebuje. Po priporočilih pediatrov gosto hrano lahko začnete uvajati med četrtim in šestim mesecem (če vam pediater ne svetuje drugače). Najbolj zanesljiv znak, da je otrok pripravljen na uvajanje goste hrane, pa je njegovo zanimanje. Prepoznali ga boste po naslednjih znakih:

otrok radovedno opazuje vse okoli sebe – še posebno ga zanima, kaj jeste,
budno vas opazuje pri uživanju hrane in sledi vašim grižljajem – vse od zajemanja hrane do grizenje in žvečenja,
posnema vas, ko jeste, (za vami odpira usta, posnema grizenje) ter posega po vaši hrani,
izgubil je refleks izplazenja jezika,
pokončno sedi,
po obilnem, rednem dojenju je še vedno lačen.

Na začetku se z uvajanjem goste hrane otrok najprej uči žvečenja, grizenja in požiranja hrane. V tem času večino hranilnih snovi še vedno dobi z dojenjem. Kasneje, ko postaja vse bolj samostojen pri hranjenju, pa z uživanjem goste hrane začne prejemati tudi hranila, ki jih potrebuje. Šele ko zares razume proces hranjenja in kaže zanimanje za gosto hrano, postopoma lahko začnete uvajati tudi rutino prehranjevanja (npr. gosta hrana za zajtrk, kosilo ali večerjo) in vztrajno zmanjšujete dojenje (običajno med šestim in devetim mesecem). To je tudi čas, ko otroka počasi navajate na redne (in skupne) obroke.

Najprej začnite z majhnimi količinami, s kašicami in prekuhano, pretlačeno in čim bolj tekočo hrano, kasneje mu lahko ponudite mehkejša surova živila (npr. skuto) in postopoma vse trša. Opazujte tudi njegove reakcije na različne vrste hrane in se prilagajajte. Ponudite eno živilo hkrati in nato počakajte na njegov odziv. Katero živilo boste izbrali za začetek, je povsem vaša izbira. Zares ni pomembno, ali bo to zelenjava, sadje ali meso. Ponudite mu lahko tudi žitarice (kot npr. drobno zmlete kosmiče). Pomembno je, da začnete postopoma, živila primerno pripravite (prilagodite) in otroka ne silite. Hrane ne sladkajte, solite in se izogibajte začimbam.

Od osmega meseca naprej lahko začnete uvajati tudi mešano hrano (npr. ustrezno pripravljeno mehko piščančje meso z brokolijem). V tem času se počasi začenja tudi prehod na vse tršo in normalno prehrano. Ponudite mu različne okuse in kombinacije. Ko je otrok pripravljen, naj ima vsaj dva ali tri trdnejše obroke na dan, ki jih sicer po potrebi lahko še vedno kombinirate s kašami in pretlačeno hrano (za zadosten vnos hranilnih snovi). Takoj, ko je dovolj zrel pa tekočo hrano zamenjajte za na koščke narezano trdnejšo. Kasneje hrano lahko tudi začinite in obogatite njen okus.

Do približno enega leta starosti se je potrebno izogibati medu, kravjemu mleku, alergenom in živilom, ki predstavljajo nevarnost za zadušitev. To so npr. oreščki, semena, rozine, grozdje, trda surova zelenjava, ribe in podobno.

Pri uvajanju goste morate nujno upoštevati usmeritve in nasvete vašega pediatra.