Med 10. in 27. avgustom bo v slikovitem srednjeveškem mestu Radovljica potekal že 42. Festival Radovljica 2024. Letos z enajstimi koncerti in ponovno vrhunskimi glasbeniki!

Radovljiški festival je znan po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. 

Koncertni programi, ki jih že osemnajsto leto zapored oblikuje Domen Marinčič, so skrbno izbrani, nekonvencionalni in vedno atraktivni. Mnogi nastajajo prav za Festival Radovljica. Na festivalu lahko prisluhnemo glasbi, ki jo na naših koncertnih odrih sicer slišimo le redko. Nekatera dela zazvenijo prvič po več stoletjih. Letos bo v radovljiški graščini zazvenela glasba od renesančnih šanson do samospevov Ravela in Fauréja, poleg tega pa tudi dhrupad, ki velja za najstarejšo tradicijo indijske klasične glasbe. 

Večina koncertov Festivala Radovljica bo potekala v baročni dvorani Radovljiške graščine, ki jo odlikuje odlična akustika, dva koncerta bosta v nedavno obnovljeni gotski cerkvi sv. Petra v Radovljici, en koncert pa v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, ki slovi po izvrstnih orglah Orglarstva Močnik, podobnih tistim, kakršne je poznal Johann Sebastian Bach.  Na vse koncerte vozi brezplačni festivalski avtobus iz Ljubljane in Kranja!

Festival bo otvorila komorna glasba, ki so jo igrali na dvoru Leopolda Viljema Avstrijskega v Bruslju 17. stoletja, tudi italijanske sonate, ki so takrat izhajale v Antwerpnu.

Elise Dupont, Sakura Goto, violini

Anne-Linde Visser, basovska violina, viola da gamba

Matthijs van der Moolen, pozavna

Emma Huijsser, harfa, kljunasta flavta

Giulio Quirici, teorba

Nizozemski ansambel Castello Consort se posveča renesančni in zgodnebaročni glasbi. Kritiki hvalijo njegov fleksibilni, ekspresivni zvok in uglašeno skupno igro. Stalni člani ansambla, violinistka Elise Dupont, pozavnist Matthijs van der Moolen in Anne-Linde Visser na basovski violini, violončelu in violi da gamba, vseskozi sodelujejo z raznimi gostujočimi glasbeniki. Iskanje novih zvočnih barv je ansambel spodbudilo h konstrukciji edinstvenih orgel, ki združujejo značilnosti italijanskih glasbil 17. stoletja s prenosljivostjo, ki je nepogrešljiva za današnjo izvajalsko prakso. Vrsta registrov in razširjena srednjetonska uglasitev omogočata povsem novo paleto izraznosti. Violinistka in čelistka igrata na izvirni nizozemski glasbili, ki ju je posodil sklad Nationaal Muziekinstrumenten Fonds in ki dobro ustrezata nocojšnjemu sporedu. Violino je izdelal Willem van der Sijde leta 1691 v Amsterdamu in je bila nekoč last mlade princese Julijane, basovska violina pa je delo Antoniusa Snoecka in je nastala leta 1715 v Bruslju.

Pri svoji prvi zgoščenki, Fantastissimus, je ansambel sodeloval s skladateljem Martijnom Paddingom. Ta je napisal več skladb, ki so jih navdihnili kolegi iz 17. stoletja. Dela so zdaj konceptualna, zdaj teatralna, včasih podobna improvizaciji, a vseskozi drzna in nekonvencionalna. Paddingov »fantastični slog« se izmenjuje z baročno glasbo in povezuje staro z novim.

Ansambel nastopa na znanih festivalih, kot so Festival stare glasbe v Utrechtu, Mednarodne Händlove slavnostne igre v Göttingenu, Festival stare glasbe v Beverleyju, Festival Barocco è il Mondo, Festival Ambronay, Festival BRQ Vantaa na Finskem in Orgelsko poletje Kongsberg na Norveškem. Sodeloval je na znanih koncertnih ciklih na Nizozemskem. Leta 2017 je bil izbran za projekt Eeemerging, ki v sklopu projekta Creative Europe podpira najobetavnejše mlade evropske ansamble. To mu je zagotovilo umetniške rezidence na festivalu NCEM v Yorku in v centru Ghislierimusica v Pavii.

Eden najlepših oratorijev 17. stoletja pripoveduje o svetnikovi mučeniški smrti. Saloma je s svojim plesom navdušila Heroda in mati Herodiada jo je pregovorila, naj od kralja zahteva glavo Janeza Krstnika.

Kathrin Hottiger, sopran (Saloma)

Bénédicte Tauran, sopran (Herodiada)

Aco Aleksander Bišćević, tenor (Sveti Janez Krstnik)

Raffaele Giordani, tenor (Svetovalec)

Lisandro Abadie, bas (Herod)

Domen Marinčič, čembalo, glasbeno vodstvo

Helena Zemanová, Božena Angelova, Mojca Gal, Sara Mitić, Ana Vasić violina 

Raquel Massadas, Lorenzo Rosato viola 

Heidi Peltoniemi, Gregor Fele violončelo

Riccardo Coelati Rama, kontrabas 

Tomaž Sevšek, orgelski positiv 

Sam Chapman, arhilutnja 

Kathrin Hottiger (Saloma) je nastopala v Moskvi, Washingtonu, Jeruzalemu, Firencah in Leipzigu. Na opernem odru se je izkazala kot Evridika (Orphée et Eurydice) v Koncertni dvorani Čajkovskega in v Komi Operi v Rusiji, Adele (Netopir) v Dornachu, Amor (Orfej in Evridika), Venera (Venera in Adonis), Metka (Janko in Metka) v Luzernu in Zelmira (Haydnova Armida) na festivalu v Bregenzu. Leta 2018 je dobila tretjo nagrado na Mednarodnem pevskem tekmovanju za baročno opero Pietro Antonio Cesti v Innsbrucku, bila je polfinalistka na tekmovanju Neue Stimmen 2019. Njena prva zgoščenka Mon amie la lune, plod dolgoletnega sodelovanja s pianistom Edwardom Rushtonom, je izšla leta 2023 pri založbi Prospero.

Bénédicte Tauran (Herodiada) se je začela učiti petje v rojstnem Limogesu in študij nadaljevala na Scholi Cantorum Basiliensis in na konservatoriju v Neuchâtelu pri Jeanne Roth. Dobila je nagrade na tekmovanjih v Salzburgu in Lausanni. Nastopa v operah Händla, Hasseja, Rameauja, Glucka, Mozarta, Verdija, Rossinija, Humperdincka in Beria. Sodelovala je z dirigenti, kot so Alberto Zedda, Christophe Rousset, Hervé Niquet, Diego Fasolis, Christophe Coin, Hugo Reyne in Laurence Equilbey. Slišimo jo lahko na posnetkih petih Lullyjevih oper, pa tudi v glasbi Buxtehudeja, Mayra in Berga.

Aco Aleksander Bišćević (Sveti Janez Krstnik) je svojo poklicno pot začel z debijem v milanski Scali. Nastopa v opernih hišah in na festivalih po vsej Evropi, tudi v operah Čajkovskega, Fuxa, Händla, Rameauja, Busonija, Mozarta, Offenbacha, Rossinija in Glucka. Kot koncertni in operni pevec je sodeloval z dirigenti, kot so Reinhard Goebel, Vittorio Ghielmi, Ingo Metzmacher, Claudio Abbado, Michael Hofstetter in Jordi Savall. Cenjen je kot komorni glasbenik in pianist, zadnja leta pa se na recitalih samospevov pogosto tudi sam spremlja. Nedavno je pri založbi Accent izdal svojo prvo solistično ploščo, A Gentle Tenor, s kantatami Carla Heinricha Grauna.

Raffaele Giordani (Svetovalec) nastopa z ansambli za staro glasbo, kot so Concerto Italiano, Vox Luminis, Malapunica, Odhecaton in De Labyrintho. Od ustanovitve je član skupine La Compagnia del Madrigale. Sodeloval je z dirigenti, kot so Rinaldo Alessandrini, Claudio Cavina, Michael Radulescu, Ottavio Dantone, Fabio Bonizzoni, Giulio Prandi, Diego Fasolis, Robert King in Jordi Savall. Nastopal je v operah Caccinija, Monteverdija, Mozarta, Scarlattija in Purcella. Snemal je za založbe Naïve, Glossa, Ricercar, Arcana, Harmonia Mundi, Amadeus, Stradivarius, Bottega Discantica, Tactus, Deutsche Grammophon, Dynamic, WDR, ORF in RSI.

Lisandro Abadie (Herod) se je rodil v Buenos Airesu in je študiral v Baslu in Luzernu. Kot solist sodeluje z dirigenti, kot so William Christie, Christophe Rousset, Hervé Niquet, Václav Luks, Jordi Savall, Paul Agnew, Philippe Herreweghe, Skip Sempé in Jonathan Cohen, in z ansambli Les Arts Florissants, Collegium 1704, Orkester dobe razsvetljenstva, Les Talens Lyriques in La Risonanza. Nastopa v opernih hišah v Franciji, Švici, Češki, Slovaški in Nemčiji in na festivalih po vsej Evropi. Na Scholi Cantorum Basiliensis poučuje zgodovinsko izvajalsko prakso in ansambelsko petje po programu AVES (Advanced Vocal Ensemble Studies). Veliko prevaja in redno sodeluje z režiserjem Benjaminom Lazarjem. Pripravlja knjigo o svoji osrednji raziskovalni temi: »vibrato« – oscilacije, pulzacije, valovanje, kakor jih dokumentirajo zgodovinski viri in orgelske piščali od 16. stoletja naprej.

Domen Marinčič (čembalo, glasbeno vodstvo) je študiral violo da gamba, čembalo in generalni bas v Nürnbergu in Trossingenu. Kot komorni glasbenik nastopa po vsej Evropi, v ZDA, Kanadi, Kitajski, Koreji in Vietnamu. Sodeloval je pri snemanju zgoščenk za založbe Aeolus, Accent, Arcana, BIS, Brilliant Classics, Harmonia Mundi France, Oehms Classics, Ricercar in Sony/DHM. Leta 2004 je soustanovil slovenski ansambel za staro glasbo musica cubicularis. Pripravil je sodobne premiere neštetih skladb, ki sodijo v slovensko glasbeno dediščino. Zadnja leta vodi orkestrske zasedbe v Sloveniji, na Finskem in Hrvaškem. Sodeloval je na vrsti mednarodnih simpozijev in kot predavatelj gostoval na glasbenih akademijah v Benetkah, Münchnu, Bremnu, Detmoldu, Rostocku, Helsinkih, Salzburgu in na Dunaju. Od jeseni 2021 je profesor za zgodovinsko izvajalsko prakso na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu. Tam poučuje tudi zgodovinska godala in vodi baročni orkester.

Rahločutnost srca, virtuozni prsti in umetnost čistega glasbenega stavka: Wilhelm Friedemann Bach, Carl Philipp Emanuel Bach, Johann Heinrich Rolle Johann Gottfried Müthel in Wolfgang Amadeus Mozart na klavikordu.

Menno van Delft, klavikord

Menno van Delft je študiral čembalo, orgle in muzikologijo v Amsterdamu, Haagu in Utrechtu. Leta 1988 je kot izvajalec na klavikordu dobil nagrado na Tekmovanju Carla Philippa Emanuela Bacha v Hamburgu in kmalu zatem debitiral na Festivalu stare glasbe v Utrechtu. Nastopal in poučeval je po vsej Evropi, na Japonskem in v ZDA. Izdal je vrsto zgoščenk in snemal za radio in televizijo. Leta 2004 je pri založbi Teknon izšel prvi iz serije posnetkov na pomembnih zgodovinskih klavikordih s sonatami in variacijami Johanna Georga Müthla na klavikordu Johanna Adolpha Hassa (1763) iz Russellove zbirke v Edinburghu. Za založbo Resonus Classics je z Guillermom Brachetto posnel dve plošči z glasbo za dva čembala: Divine Noise (skladbe Rameauja, Couperina in Gasparda Le Rouxa) in Concerto (s Koncertom v C-duru za dva čembala Johanna Sebastiana Bacha). Maja 2018 je izšel posnetek Bachovih šestih partit na sijajnem Hoffmannovem klavikordu (1784) iz Cobbove zbirke v Parku Hatchlands blizu Londona. Menno van Delft poučuje čembalo, klavikord in generalni bas na Konservatoriju v Amsterdamu in na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu.

Dhrupad, ki velja za najstarejšo obliko severnoindijske klasične glasbe, ima svoje korenine v Vedah. Improvizacija uporablja zloge, ki izhajajo iz starodavne vedske mantre, zato ta brezčasna umetniška oblika premošča generacije. Uday Bhawalkar je eden vodilnih pevcev dhrupada in je veliko prispeval za njegovo uveljavitev in priljubljenost po vsem svetu.

Uday Bhawalkar, glas

Pratap Awad, pakhavaj

Kirit Singh, tanpura, vokalna podpora

Udaj Bhavalkar velja za enega vodilnih pevcev dhrupada in je veliko pripomogel k njegovi uveljavitvi in priljubljenosti po vsem svetu. Njegova učitelja sta bila Ustad Zia Fariduddin Dagar (petje) in Ustad Zia Mohiuddin Dagar (rudra-vina), ki sta glavna utemeljitelja tradicije dhrupada. Udaj je prepričan, da se ob poglobitvi v držani ton in rago sebstvo razblini in da ostane le glasba.

Udaj ima komunikativen slog in zna nagovoriti poslušalce iz vseh okolij. Od svojega prvega koncerta v Bhopalu leta 1985 je nastopil na mnogih uglednih festivalih in prireditvah v Indiji in tujini. Posebno navdihujoč je bil zanj trenutek, ko je Ustad Nasir Aminuddin Dagar, najstarejši član družine Dagar, leta 1987 slišal njegov nastop in ga blagoslovil z zlato medaljo. Na glasbenem festivalu Prithvi leta 2004 je Udaj nastopil z legendarnim Ustadom Zakirjem Hussainom, ki igral na pakhavadž. Veliko je nastopal v Veliki Britaniji, Evropi, ZDA, Kanadi, Mehiki, Singapurju, na Japonskem, v Izraelu, Maroku, Bangladešu in Nepalu. Sodeloval je z umetniki iz drugih disciplin in kultur, tudi pri glasbi za mednarodne umetniške filme.

Poučeval je na ustanovah, kot so konservatorij v Rotterdamu, Washingtonska univerza v Seattlu in Azijski glasbeni krožek v Londonu. Je guru Raziskovalne akademije ITC Sangeet v Kolkati in Bengalske fundacije Parampara Sangeetalay v Dhaki v Bangladešu. Kot priznanje za svojo umetnost je dobil vrsto nagrad, tudi nagrado Kumar Gandharva, ki jo je leta 2001 podelil prvi minister države Madhja Pradeš, nagrado Fundacije Raza, ki jo je leta 2007 podelil znani slikar Sajed Hajder Raza, nagrado Akademije Sangeet Natak 2021 in nagrado Hanumant 2023. 

Pratap Avad Širpurkar se je izobraževal na pakhavadžu pri Panditu Subhašu Maharadžu Dešmukhu, Panditu Uddhavu Apegaonkarju, Panditu Vasantrau Ghorpadkarju in Panditu Arvindu Kumarju Azada. Zdaj dela s Taljogijem Panditom Surešom Talvalkarjem.

Pratap pogosto nastopa kot solist in energičen spremljevalec mnogih pevcev in instrumentalistov dhrupada v Indiji in tujini. Igral je na uveljavljenih festivalih v Indiji, ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Evropi, na Japonskem, v Singapuru, Izraelu in Bangladešu. Dobil je štipendijo vlade zvezne države Maharaštra (2004) in indijsko narodno štipendijo (2011). Leta 2007 je dobil prvo nagrado na tekmovanju radijske postaje All India Radio, nato pa priznanja, kot so Talmani Puraskar 2008, Narodna zlata medalja 2010, nagrada Yashwanth Rao Chavan Yuva Sangeet 2017, in nagrado Maharaštra Goa Nrutya Kala-Gaurav 2019.

Kirit Singh je pevec dhrupada in izvajalec sloga gurbani kirtan iz Velike Britanije. Sprva se je učil klavir in se zanimal za zahodno klasično glasbo. Indijska klasična glasba je zbudila njegovo pozornost, ko je kot najstnik začel študirati tradicijo sikhovske nabožne glasbe shabad kirtan pri Ustadu Gurdev Singhu in Ustadu Harbhadžanu Singhu iz skupnosti Namdhari. Ker sta ga pritegnili zlasti zvrsti vokalne glasbe dhrupad in dhamar, je postal učenec uglednega vokalista Pandita Udaja Bhavalkarja in pri njem študira od leta 2013. Kirit je nastopal na festivalih in prizoriščih v Veliki Brtaniji, Evropi, Maleziji in Južni Aziji. Igra tudi v duu Dhrupadhamar z Džasdipom Singhom.

VIR: Niko Houška