V petek, 16. 2. 2024 je potekala 4. redna seja predsedstva SOS v Ljubljani. Županje in župani so obravnavali naslednje tematike.

Glede nadaljevanja procesa zniževanja stroškov za občine, v zvezi s katerim je SOS tudi že poslala poziv ministru za javno upravo, je dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo povedal, da MJU sprejema pobudo SOS. Že v preteklosti je bilo nekaj poskusov zniževanja stroškov, leta 2021 Zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), zato se bo v kratkem ustanovila skupna delovna skupina združenj občin, Ministrstva za javno upravo in morebiti Ministrstva za finance. Delovna skupina se bo sestala predvidoma v mesecu marcu in opravila pregled podzakonskih, zakonskih aktov in stroškov ter ugotavljala, kje so potrebne in možne spremembe za znižanje stroškov, je še dodal.

Predsedstvo SOS je izpostavilo predvsem nujnost nekaterih sprememb, zlasti na področju stroškov šolskih prevozov in sofinanciranja pomoči otrokom s posebnimi potrebami, ki postajajo za občine neobvladljivi. Opozorili so, da občine pri procesu nastanka teh stroškov ne sodelujejo, zato bi bilo prav, da se le-ti prenesejo ali na državo ali se v dogovore pri oblikovanju strategij financiranja vključi občine.

Osrednja tema seje je bilo zagotavljanje dolgotrajne oskrbe in s tem povezane aktivnosti za zagotovitev ustreznega kadra.

Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, ga. Greta Metka Barbo Škerbinc in vodja področja dela in zaposlovanja tujcev, ga. Anka Rode, sta povedali, da so aktivnosti ZRSZ v preteklem letu pokazale, da balkanski bazen kadrov še ni izpraznjen in da je interes za delo in življenje v naši državi velik. Na drugi strani slovenski delodajalci zlasti na področju zdravstva in socialnega varstva izkazujejo veliko potrebo in ustrezne aktivnosti za pridobitev strokovno usposobljenega kadra v Slovenijo.

Dr. Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost je povedal, da se na ministrstvu zavedajo kaj pomeni zagotavljanje dolgotrajne oskrbe za občine. Ocenjuje, da evropskih sredstev za izgradnjo institucij (domov za upokojence) kratkoročno ne bo, na razpolago bodo zgolj za vsebine s tega področja. Kakor je povedala Mateja Nagode, direktorica Direktorata za starejše na ministrstvu, je cilj dolgotrajne oskrbe, da storitve sledijo uporabnikom, sredstva za to pa zagotavlja blagajna za dolgotrajno oskrbo. Novi sistem pomeni soobstoj pomoči na domu in dolgotrajne oskrbe na domu, torej ne nadomešča pomoči na domu, ampak jo dopolnjuje. Ministrstvo za solidarno prihodnost v kratkem začenja s pripravo Nacionalnega programa dolgotrajne oskrbe, v njem bo tudi urejena mreža dolgotrajne oskrbe, dokument pa bi naj bil operativne narave.

Županje in župani so izpostavili, da bi bilo treba preprečiti odhod že obstoječega, usposobljenega domačega kadra na druga, izobrazbeno sicer sorodna delovna mesta, z ugodnejšimi in bolj stimulativnimi pogoji dela. Predsedstvo je tudi poudarilo, da je država sprejela Zakon o dolgotrajni oskrbi, v postopek pa ni ustrezno vključila občin. Zato se zastavljajo vprašanja o tem kaj prinašajo spremembe za občine predvsem na izvedbeni ravni. Kakšne bodo obveznosti občin, med drugim kako bo z delitvijo stroškov, koliko bodo prispevali oskrbovanci, koliko lokalna skupnost, koliko država.

Izkušnje in opažanja glede zagotavljanja pomoči na domu je s prisotnimi na seji delila tudi mag. Barbara Žgajner, direktorica Centra za pomoč na domu Maribor. Prepričana je, da se morajo z vzpostavitvijo kombinacije pomoči na domu in dolgotrajne oskrbe postaviti resni temelji in mreža za oskrbo. Največ težav na terenu povzročajo dolge čakalne vrste za pomoč, ki so posledica kadrovske podhranjenosti. Potrdila je predpostavko županj in županov, da je poklic za delojemalce nezanimiv, saj je za oskrbovalke in oskrbovalce postavljen res prenizek plačni razred. Država je sicer s posebnim vladnim projektom delno rešila finančno podhranjenost v plačni skupini J, za kar ga. Žgajner ocenjuje, da lahko vsaj začasno še naprej rešuje težavo s kadri. 

Predstavnika ministrstva sta se ob koncu razprave strinjala, da se najkasneje aprila sestanejo s predstavniki občin in dorečejo vse podrobnosti glede časovnic ter implementacije in izvedbenih nalog, vezanih na predvidene novosti.  

Predsedstvo SOS se seznanilo z delom in aktivnostmi SOS ter potrdilo imenovane v delovno skupino SOS za pripravo novega modela dogovora med občinami za izvajanje NUSZ, v Komisije SOS in imenovalo Marka Funkla, župana Hrastnika v vladno pogajalsko skupino za pogajanja in usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Na podlagi zavrnitve predlagane delegacije, ki ni izpolnjevala kriterija politične zastopanosti v skladu z rezultatom volitev, je SOS odprla postopke evidentiranja za imenovanje članice v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti pri SE iz vrst SOS-a. V skladu z razdelitvijo mest med reprezentativnimi združenji, je predsedstvo SOS v slovensko delegacijo v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope predlagalo tudi svojo predstavnico.

Predsedstvo SOS je obravnavalo tudi pobudo za dvig turistične takse v občinah na 2,5 € in jo podprlo. Zakon o spodbujanju razvoja turizma določa, da lahko občina določi turistično takso v znesku do 2,5 eura. Turistična taksa je namreč namenski vir za financiranje spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja, namenjen za opravljanje dejavnosti in storitev v javnem interesu. Občina pa pri določitvi višine zneska turistične takse upošteva vrsto in kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju ter obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno zagotavlja turistom.

Predsedstvo SOS zato daje priporočilo občinam, ki nimajo maksimalno določenega zneska turistične takse za razmislek o dvigu le-te, saj so sredstva s tega naslova namenjena razvoju turizma, hkrati pa ne vplivajo na dodatno finančno obremenitev lokalnega prebivalstva.

Predsedstvo je govorilo o pobudi ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji, ki je pred dnevi poslalo na občine pobudo, da bi na sedežih lokalnih skupnosti izobesili ukrajinsko zastavo v znak solidarnosti na dan 24. 2. 2024. Županje in župani so v razpravi zaključili, da bi bilo prav izraziti podporo v simbolnem smislu (v marsikaterem drugem so jo občine že in jo še bodo), a pri tem se vsaki posamezni članici SOS-a pusti odločitev kako to storiti.  Ali je to izobešena zastava ali pa kakšna druga gesta, je avtonomija lokalnih skupnosti.

VIR: SOS