Finančna uprava je na Brdu pri Kranju obeležila 30 let davčne številke - osmih številk, ki jih ima vsak prebivalec in vsako podjetje v Sloveniji. Na okrogli mizi so strokovnjaki govorili tudi o digitalni identiteti, kibernetski varnosti in umetni inteligenci.

Davčno številko so 29. novembra 1996 naenkrat dobili vsi davčni zavezanci – 2.122.869 fizičnih in pravnih oseb –, veljati pa je začela 1. januarja 1997. Od takrat se ni spremenila, ista pa ostane tudi ob poroki, selitvi ali spremembi imena. O svojem imetniku ne razkrije ničesar, saj v nasprotju z EMŠO ne vsebuje ne datuma rojstva ne spola. Ko oseba umre ali podjetje preneha poslovati, postane neaktivna in je ne dobi nihče drug.

Za številkami stoji Davčni register, ki že 30 let deluje brez prekinitve. Sistem ni bil nikoli zamenjan, le nadgrajevan – od prvih povezav s petimi drugimi evidencami do današnjega dne, ko se več kot 96 odstotkov sprememb podatkov izvede samodejno. Vsak delovni dan je dodeljenih okoli 260 novih davčnih številk. Porabljena je približno polovica od 8,18 milijona možnih kombinacij, kar bo ob sedanjem tempu zadostovalo še za približno 50 let.

Ker je davčna številka fizične osebe osebni podatek in davčna tajnost, se vsak vpogled v Davčni register beleži že od leta 2001, od leta 2009 pa tudi razlog zanj – skoraj desetletje pred uveljavitvijo splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).


Za vsako davčno številko stoji človek

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Finančne uprave mag. Janko Preac je posebej opozoril na pomembnost zaposlenih na Finančni upravi. Poleg tega pa je izpostavil tudi: »Za vsako davčno številko stoji človek. Naša naloga pa je, da v vseh postopkih, sistemih in tehnologijah tega nikoli ne pozabimo.«


Od številke do digitalne identitete

Kaj bo davčna številka pomenila v času, ko država vse več postopkov opravi samodejno in digitalno? O tem so na okrogli mizi razpravljali mag. Ivan Simič, nekdanji direktor Finančne uprave in davčni svetovalec, prof. dr. Maja Klun s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in Tadej Hren iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

»Današnji davčni sistem zagotovo ne bi deloval tako, kot deluje, če ne bi bilo davčne številke. Tudi v prihodnje bi morali stremeti k nadaljnji poenostavitvi postopkov,« je dejal mag. Ivan Simič.

Tudi prof. dr. Maja Klun je dodala, da je davčna številka presegla prvotno predvidene okvire. »Super bi bilo, če bi uporabo davčne številke, ki je že tako presegla davčne namene, še razširili. Koristila bi nam na primer tudi pri identifikaciji študentov na fakulteti,« je poudarila prof. dr. Maja Klun.

Eno izmed vprašanj moderatorja Stojana Glavača s Finančne uprave se je nanašalo na to, kako varna je davčna številka. »Če bi pri nastavitvi novega gesla moral izbirati med EMŠO številko, številko TRR ali davčno številko, bi zagotovo izbral slednjo,« je odgovoril Tadej Hren.

Sogovorniki so se strinjali, da davčna številka ostaja ista, čeprav se vse okoli nje spreminja – zato naslednje desetletje ne bo le vprašanje tehnologije, ampak predvsem zaupanja.


Ne poznate svoje davčne številke?

Preverite jo lahko kadarkoli v mobilni aplikaciji ali na portalu eDavki. Ker gre za osebni podatek, je ne delite javno, na primer na družbenih omrežjih. 


VIR: Finančna uprava Republike Slovenije