Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes, 5. novembra 2026, v okviru sejma Ambient & les, potekal 14. Razvojni dan gozdno-lesnega sektorja. V ospredju so bili razvoj prepoznavnih slovenskih lesarskih blagovnih znamk, prenos raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo in ustvarjanje izdelkov z višjo dodano vrednostjo.

Dogodek je povezal predstavnike lesnopredelovalne industrije, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, podpornega okolja ter države. S predstavitvami podjetij in razvojnih projektov je ponudil prostor za izmenjavo izkušenj, predstavitev dobrih praks ter razpravo o tem, kako znanje, kakovost in inovativnost slovenskega lesarstva uspešneje uveljaviti na trgu.

Zbrane je nagovoril v. d. direktorja Direktorata za lesarstvo Matjaž Juvančič, ki je poudaril: "Naša skupna vizija je jasna: ne izvažati hlodovine, temveč vrhunsko oblikovano, tehnološko napredno in prepoznavno slovensko lesno pohištvo ter druge izdelke iz lesa."

Blagovne znamke kot pomemben dejavnik konkurenčnosti

Eden osrednjih poudarkov je bil pomen blagovnih znamk za konkurenčnost lesarskih podjetij. Prepoznavna blagovna znamka kupcem približa kakovost, oblikovanje in posebnosti izdelkov, podjetjem pa pomaga pri razlikovanju od konkurence, vzpostavljanju zaupanja in nastopu na domačem ter tujih trgih.

Predstavljena sta bila primera podjetja M SORA in pa skupne blagovne znamke SOBBA - prve skupne platforme slovenske pohištvene industrije, namenjene razstavam, svetovanju, strokovnim srečanjem in promociji slovenskega oblikovanja. V ospredju sta bila strateški pristop k razvoju blagovne znamke ter povezovanje podjetij pri skupni predstavitvi ponudbe. Takšno sodelovanje lahko poveča vidnost posameznih proizvajalcev in kupcem olajša dostop do celovite ponudbe slovenskih lesnih izdelkov.

Za uspešno uveljavljanje blagovnih znamk so poleg kakovostne izdelave pomembni tudi jasno poznavanje ciljnih kupcev, premišljeno oblikovanje in dosledno komuniciranje prednosti izdelkov.

Od raziskovalnih dosežkov do rešitev za trg

Drugi vsebinski sklop je bil namenjen prenosu znanja in inovacij v poslovno prakso. Predstavljena sta bila raziskovalna in razvojna projekta GreenHer in SmartLiving, program pa je odprl tudi vprašanja prepoznavanja potencialnih tujih trgov za posamezne skupine lesnih izdelkov ter možnosti za boljše izkoriščanje lesa slabše kakovosti.

Uspešen prenos raziskovalnih dosežkov na trg zahteva tesno sodelovanje podjetij in raziskovalnih institucij že v zgodnjih fazah razvoja. S tem je mogoče raziskovalno delo bolje povezati s potrebami uporabnikov, preveriti uporabnost novih rešitev in olajšati njihovo vključevanje v proizvodnjo ter ponudbo podjetij.

Za slovenski gozdno-lesni sektor to pomeni priložnost za razvoj novih izdelkov in storitev, učinkovitejšo rabo lesa ter ustvarjanje večje dodane vrednosti.

Oblikovanje in odgovorna raba lesa kot razvojni priložnosti

Pomemben del programa je bila tudi razprava o povezovanju blagovnih znamk, okoljskega oblikovanja in prenosa inovacij na trg. Okoljsko oblikovanje vključuje razmislek o izbiri materialov, porabi virov, trajnosti izdelkov ter možnostih njihovega popravila, ponovne uporabe in predelave.

Takšen pristop lahko podjetjem pomaga razvijati izdelke, ki združujejo uporabnost, kakovostno oblikovanje in odgovorno ravnanje z viri. Program je izpostavil tudi pomen certificiranja FSC pri gradnji zaupanja v blagovno znamko.

S povezovanjem do večje dodane vrednosti

Slovenski gozdno-lesni sektor ima pomemben razvojni in gospodarski potencial. Njegovo uresničevanje temelji na vlaganjih v znanje, sodobne tehnologije in inovacije ter na sodelovanju med podjetji, raziskovalci, oblikovalci in izobraževalnimi institucijami.

Razvojni dan je prispeval k izmenjavi znanja in izkušenj ter povezovanju deležnikov, ki lahko s skupnimi razvojnimi prizadevanji okrepijo prepoznavnost slovenskih lesnih izdelkov in konkurenčnost sektorja.

Dogodek je organizirala javna agencija SPIRIT Slovenija ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport.

Ministrstvo razvoj lesarstva podpira s finančnimi spodbudami za razvoj novih izdelkov in posodobitev proizvodnje, velik del aktivnosti pa je namenjen tudi promociji rabe lesa kot trajnostnega materiala Lesarstvo je ena strateških panog slovenskega gospodarstva, ki ob bogatih domačih lesnih virih ponuja velik potencial za ustvarjanje višje dodane vrednosti in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo.

V okviru sejma Ambient & les bo v petek, 6. novembra, med 12.30 in 14.45 potekal tudi strokovni dogodek ministrstva 'Gradnja z lesom', namenjen zelenemu javnemu naročanju ter predstavitvi uporabe lesa pri rekonstrukcijah, nadgradnjah in gradnji vzgojno-izobraževalnih objektov, obiskovalci pa si lahko ves čas trajanja sejma ogledajo razstavo Čar lesa. 

VIR: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport