V Velenju so predstavili rezultate študije o prihodnosti ogrevanja Šaleške doline, iz katere izhaja, da ne obstaja samo en optimalen vir, ampak bo potrebna kombinacija različnih tehnologij.

Analiza, ki jo je pripravilo mednarodno svetovalno podjetje NTU Consulting, in v okviru katere so obravnavali več možnih scenarijev, je pokazala, da je v poletnih mesecih najprimernejša rešitev s kombinacijo velikih toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in hranilnikov toplote, vprašanje toplotne oskrbe v zimskih mesecih pa ostaja še odprto, saj sta v igri dve možni rešitvi.

Prvi vključuje postavitev biomasnega kotla samo za proizvodnjo toplote, drugi pa postavitev biomasnega kotla s kogeneracijo, ki omogoča sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Odločitev o končni izbiri naj bi bila sprejeta po določitvi najprimernejšega poslovnega modela in preverjanju finančne izvedljivosti posamezne rešitve. 

S posebnim računalniškim modelom bodo do konca leta tudi preverili delovanje prihodnjega sistema daljinskega ogrevanja v različnih razmerah, predvsem ob spremembah temperatur, potreb po toploti in cen energije. Cilj je oceniti zanesljivost, učinkovitost in stroškovno upravičenost predlaganega energetskega koncepta.

Velenjski župan Peter Dermol je dejal, »da bodo nato končne ugotovitve predstavili velenjskemu občinskemu svetu ter pristojnima ministrstvoma za infrastrukturo in finance, temu pa bo sledila razprava o financiranju in organizaciji projekta« in dodal, da bo treba tudi preveriti, ali lahko investicijo v celoti izpeljejo sami ali bo, predvsem v primeru soproizvodnje električne energije, treba poiskati tudi druge partnerje.

Dermol je ob tem še poudaril, da morata proizvodnja in oskrba s toploto tudi v prihodnje ostati v domeni lokalnih skupnosti, saj želijo občine ohraniti vpliv na delovanje sistema in končno ceno toplote za uporabnike.

Prva faza prenove sistema daljinskega ogrevanja že poteka

V Velenju in Šoštanju sicer vzporedno že izvajajo prvo fazo preobrazbe daljinskega ogrevanja, v okviru katere bodo do konca leta 2028 prenovili  dobrih 10 kilometrov magistralnega, primarnega in sekundarnega toplovodnega omrežja ter posodobili oziroma zgradili devet toplotnih podpostaj in 65 internih toplotnih postaj. 

Vrednost prve faze je ocenjena na približno 25 milijonov evrov, zanjo pa je že zagotovljenih 23,4 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega Sklada za pravični prehod in državnega proračuna.  

VIR: https://www.nas-stik.si/