Nova epizoda oddaje Ob osmih

Nova epizoda oddaje Ob osmih

Sodeč po širšem kontekstu, gre pri seriji kibernetskih napadov v zadnjem obdobju verjetno za geopolitično ozadje, je Ob osmih ocenil profesor Denis Trček, za odziv na grožnje pa je med drugim nujna digitalna suverenost Evrope.

Avtor:Tina Lamovšek, Erika Štular, Prvi

4. november 2026 ob 14.11
MMC RTV SLO

Ne moremo na pamet špekulirati o posameznih dogodkih, a sodeč po dejanski širši sliki, so v ozadju verjetno geopolitične igre. Tako na vprašanje o nedavnih napadih na zamrzovalnike evropskih trgovin, sisteme za nujno obveščanje v Rusiji in Ukrajini ali vdorih v informacijski sistem državnih organov odgovarja profesor z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko Denis Trček. Tudi s takimi novicami se krepi zavedanje, da tarča napada ni le računalnik kot tak, ampak cela vrsta stvari, od pečice, zamrzovalne skrivanje ali nenazadnje avtomobila. ''Si predstavljate, da prek tega lahko napadalec obvladuje državo, tudi na primer njen celoten logistični sektor ali pa službo reševalnih vozil.'.

Ustvarjanje kaosa ali finančnih koristi

V ozadju napada so lahko izolirani igralci, ki to počnejo zaradi lastnega zadovoljstva ali samopotrjevanja, lahko pa so to organizirane skupine z različnimi motivi, pojasnjuje dr. Trček. Finančne koristi tu že dolgo niso več edina kategorija, že dolgo igra kibernetski svet tudi veliko vlogo v posebni obliki vojne, hibridni vojni. Pred desetletjem ali dvema tega še nismo poznali, zdaj bo treba upoštevati to novo realnost.

''Vse okrog nas, kar imamo, s čimer živimo, kar upravljamo, kar uporabljamo, vse to so računalniški sistemi. Zato je tudi ta frontna črta napada gromozanska,'' pojasnjuje letošnji dobitnik nagrade Michie-Turing za življenjsko delo oziroma izjemen prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe.

Podobna forenzična načela, a težje sodno dokazovanje

Ob vsakem vdoru ali poskusu vdora se opravi digitalna forenzična preiskava. Ugotoviti je treba, kje je napadalec vstopil v sistem, do katerih podatkov je dostopal, koliko časa je bil v njem, ali je vgradil vrata za vnovični dostop. Preveriti je treba dnevniške zapise, iskati sumljive povezave do ukradenih pravic, zlonamerne programske kode. A kot pravi sogovornik, so načela digitalne forenzike podobna siceršnjim forenzičnim načelom, bistvena razlika pa je oddaljenost.

''Fizična bližina pri teh napadih ni nujna in to zelo zaplete preiskovanje. Pogosto na primer odkrijemo probleme s prehajanjem jurisdikcij. Tudi če napadalci puščajo dovolj sledi, je na koncu to treba oblikovati v vodotesen dokaz, ki zdrži na sodišču, kar pa je povsem druga zgodba,'' pravi Denis Terček.

Zato je tudi pri tem po njegovem ključna digitalna suverenost.

Naprave in aplikacije, ki jih uporabljamo, po večini izdelujejo gospodarski subjekti zunaj jurisdikcije Evropske unije in ti imajo lahko precej drugačen pravni okvir. V preiskavah so njihovi podatki lahko ključni, poudarja in navede primer sankcij. Nekdo, ki v Evropski uniji oziroma po evropski zakonodaji ni naredil nič narobe, je lahko pod sankcijami drugih jurisdikcij in s tem lahko postane v Evropski uniji skorajda nezaposljiv tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju, saj uporabljamo sisteme za dostop, za nadzor, ki jih proizvajata na primer Microsoft in Google, in če ste pod (ameriškimi) sankcijami, postanete tako rekoč nezaposljivi, pravi.

Ofenzivna kibernetska obramba nujna v vojski in tudi v civilni sferi

Kako torej povečati odpornost na kibernetska tveganja? Dr. Denis Terček poudarja več ravni. Akademska sfera že izobražuje več inženirjev, ki bodo steber reindustrializacije in digitalne suverenosti. ''Evropa nima druge poti in mislim, da smo se te lekcije naučili. Vse od čipov do podatkovnih centrov in svojih modelov, vse to bomo morali imeti pri sebi, če bomo želeli biti digitalno suvereni,'' poudarja. Več inženirjev z dodatnimi znanji bo potrebnih tudi v javnem sektorju in zato bo treba urediti sistematizacijo in davčne vidike.

Kibernetska varnost je naloga širše družbe. V vojaškem sektorju že poteka prestrukturiranje, pojasnjuje dr. Trček, vzpostavlja specializirane enote za kibernetsko obrambo. Podoben razmislek pričakuje tudi v civilnem delu družbe. Kot primer navaja finančni sektor, v katerem ima Italija specializirano finančno policijo. Pri nas imamo na področju kibernetske varnosti Urad za informacijsko varnost, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ter SI-CERT, ki pa imajo pretežno informativno-koordinacijski značaj. ''Potrebovali bomo nekaj, kar ima tudi ofenzivni karakter, tudi za civilno področje, in nekaj, kar ustreza, recimo, tudi delovanju civilne zaščite v izrednih razmerah, kot so poplave, potresi, ipd.''

Digitalna suverenost je skorajda dejstvo, ki ga moramo sprejeti, poudarja dr. Denis Trček. Moramo jo doseči, čeprav to nekaj stane. Vse te stvari je Evropa že znala, bila je superiorna, tudi Slovenija je že dolgo pred tem imela polprevodniško industrijo. Zdaj se bo Evropa morala tega na novo naučiti in pri tem je mednarodno povezovanje, še posebej za majhne države, ključno.