V Velenju je danes potekala predstavitev končnega poročila o prihodnjih virih toplote za Šaleško dolino, ki ga je ob podpori Evropske investicijske banke pripravilo mednarodno svetovalno podjetje NTU Consulting.
Študija oziroma t. i. multikriterijska analiza je obravnavala več scenarijev prihodnje oskrbe s toploto in kot najprimernejšo rešitev za letni režim opredelila uporabo velikih toplotnih črpalk, sončne elektrarne in hranilnika toplote. Za zagotavljanje toplote v zimskem času sta predvidena dva možna scenarija. Prvi vključuje postavitev biomasnega kotla samo za proizvodnjo toplote, drugi pa postavitev biomasnega kotla s kogeneracijo, ki omogoča sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Do konca letošnjega leta bomo z digitalnim dvojčkom oziroma računalniškim modelom preverili delovanje prihodnjega sistema daljinskega ogrevanja v različnih razmerah, predvsem ob spremembah temperatur, potreb po toploti in cen energije, ter ocenili zanesljivost in učinkovitost predlaganih rešitev.
Za letni režim že pripravljamo spremembe prostorskih aktov, pri katerih bo lahko sodelovala tudi zainteresirana javnost. Na podlagi sprejetih sprememb bo vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Končna odločitev o zimskem viru toplote pa bo sprejeta po določitvi najprimernejšega poslovnega modela. Vzporedno v Velenju in Šoštanju že izvajamo prvo fazo preobrazbe daljinskega ogrevanja, vredno 24,8 milijona evrov brez DDV, za katero je zagotovljenih 23,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Sočasno potekajo tudi aktivnosti tretje faze preobrazbe, ki je namenjena energetski sanaciji stavb, zmanjševanju porabe toplote in prilagoditvi notranjih ogrevalnih sistemov na nižje temperature.
Študijo je pripravilo mednarodno svetovalno podjetje NTU Consulting ob podpori Evropske investicijske banke (EIB) v okviru programa TARGET, ki ga izvajata EIB in Evropska komisija. Namen študije je opredeliti tehnično izvedljive, ekonomsko vzdržne in okoljsko sprejemljive možnosti za prehod s premoga na obnovljive vire energije. Ugotovitve predstavljajo strokovno podlago za nadaljnje odločitve v drugi fazi projekta Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je namenjena vzpostavitvi novih proizvodnih virov toplote.
Analiza je pokazala, da prihodnji sistem ne bo temeljil na enem samem viru toplote, temveč na kombinaciji različnih tehnologij. Med obravnavanimi možnostmi sta se kot najprimernejši za nadaljnje preverjanje izoblikovali dve rešitvi. Obe predvidevata uporabo velikih toplotnih črpalk, sončne elektrarne in hranilnika toplote. Razlikujeta se pri zagotavljanju toplote v zimskem času, saj prva vključuje biomasni kotel za proizvodnjo toplote, druga pa biomasni kotel za soproizvodnjo toplote in električne energije.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ob predstavitvi rešitve ogrevanja dodal: "Do konca letošnjega leta bomo z digitalnim dvojčkom dodatno preverili, kako bi se predlagani sistem odzival na različne razmere, predvsem na spremembe temperatur, cen energije in potreb po toploti. Ugotovitve bomo predstavili Svetu Mestne občine Velenje ter pristojnima ministrstvoma za infrastrukturo in finance. Nato nas čaka pomembna odločitev o poslovnem modelu in zagotavljanju finančnih sredstev za izvedbo projekta. Preveriti bomo morali, ali lahko investicijo v celoti izpeljemo lokalne skupnosti ali bomo potrebovali tudi druge partnerje, predvsem v primeru soproizvodnje električne energije. Oskrba s toploto in njena proizvodnja morata ostati v domeni lokalnih skupnosti, saj želimo ohraniti neposreden vpliv na proizvodnjo in končno ceno toplote za naše občanke in občane. V nadaljevanju bomo preverili tudi najprimernejšo lokacijo novih proizvodnih virov, bodisi na območju Termoelektrarne Šoštanj bodisi v Mestni občini Velenje. Za letni režim je kot najprimernejša rešitev že opredeljena kombinacija sončne elektrarne, toplotnih črpalk in hranilnika toplote, ki jo že umeščamo v prostor. Strokovne podlage imamo, za nadaljnje korake pa bosta ključna sodelovanje države in izvajanje Zakona o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, v katerem je zelena preobrazba daljinskega ogrevanja opredeljena kot eden strateških projektov."
Predstavnik Evropske investicijske banke Francesco Angelini je povedal: "Danes smo razpravljali o preliminarnih ugotovitvah študije, ki jo je v okviru programa TARGET pripravila svetovalna služba Evropske investicijske banke. Pobuda TARGET je namenjena zagotavljanju tehnične pomoči regijam pri prehodu na zeleno energijo. Upravlja jo Evropska investicijska banka, sofinancira pa Evropska komisija. Verjamemo, da je danes predstavljena študija zagotovila dobro osnovo in zanesljivo metodologijo za ocenjevanje različnih naložbenih možnosti, ki bi omogočile postopno opuščanje premoga. Obstajajo izvedljive in verodostojne alternative, zato menimo, da lahko opravljeno delo pomembno prispeva k nadaljnjemu procesu odločanja občin in drugih lokalnih deležnikov. To je pomemben mejnik. Ob prehodu iz faze predhodne ocene izvedljivosti v fazo podrobnejše študije izvedljivosti in nato v samo izvedbo projektov smo pripravljeni nadaljevati pogovore ter zagotavljati podporo prizadevanjem za razogljičenje daljinskega ogrevanja."
Svetovalec v podjetju NTU Consulting dr. Mario Ortner je izpostavil: "Cilj našega dela oziroma predhodne študije izvedljivosti je bil podpreti občini Šoštanj in Velenje pri iskanju ustreznih rešitev za razogljičenje sistema daljinskega ogrevanja. Decembra 2033 je namreč predvideno prenehanje uporabe premoga, kar pomeni, da termoelektrarna na premog ne bo več obratovala. Zato moramo zagotoviti alternativne vire energije. Ti morajo predvsem prispevati k zmanjšanju emisij CO₂, saj je cilj, da bo energetski sistem do leta 2050 brezogljičen. Na podlagi večkriterijske analize smo preučili in ovrednotili različne možnosti ter opredelili najprimernejše alternativne rešitve. Končno poročilo bomo predložili v kratkem. Pred tem bomo prejeli še pripombe in komentarje naročnikov oziroma upravičencev ter Evropske investicijske banke. Pred nami so namreč zelo pomembne odločitve. Najprej bo treba sprejeti končno odločitev o izbiri tehnologije. Nato bo treba določiti in zagotoviti ustrezne lokacije za izvedbo projekta ter postavitev energetskega objekta. Tretji pomemben korak bo zagotovitev financiranja, predvsem nepovratnih sredstev, ter oblikovanje ustrezne finančne konstrukcije za izvedbo celotnega projekta."
Medtem se prva faza preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja že izvaja na terenu. Do konca leta 2028 je predvidena prenova 10,3 kilometra magistralnega, primarnega in sekundarnega toplovodnega omrežja ter posodobitev oziroma izgradnja devetih toplotnih podpostaj in 65 internih toplotnih postaj. Prenova je namenjena zmanjšanju toplotnih izgub, izboljšanju učinkovitosti omrežja in prilagoditvi sistema na nižje obratovalne temperature. Vrednost prve faze znaša 24,8 milijona evrov brez DDV. Zanjo je zagotovljenih 23,4 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega Sklada za pravični prehod in državnega proračuna. Preostali del sredstev zagotavljata Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj. Financiranje novih proizvodnih virov toplote v drugi fazi ostaja predmet nadaljnjih usklajevanj.
Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja predstavlja enega največjih infrastrukturnih in finančnih izzivov regije, zato bo poleg strokovno utemeljene izbire rešitev nujno tudi tesno sodelovanje z državo pri zagotavljanju sredstev za izvedbo. Cilj preobrazbe je vzpostaviti sistem daljinskega ogrevanja, ki bo temeljil na optimalni kombinaciji virov toplote, zagotavljal zanesljivo oskrbo, dolgoročno zmanjševal emisije CO₂ ter bo ekonomsko, okoljsko in družbeno vzdržen.
Pomen in širšo razsežnost projekta potrjuje tudi udeležba predstavnikov pristojnih ministrstev, in sicer v. d. generalnega direktorja Direktorata za energetiko na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko dr. Jerneje Sedlar in sekretarja iz Sektorja za podnebne politike Ministrstva za okolje in prostor Andreja Gnezde. Predstavitve so se udeležili tudi župan Občine Šoštanj Boris Goličnik s sodelavci, direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja in njegov svetovalec dr. Adnan Glotić s sodelavci ter predstavniki Zavoda KSSENA.
VIR: https://o-sta.si/