Ideja o Evropskem medenem zajtrku se je na podlagi dobre prakse v Sloveniji rodila leta 2014. Namen zajtrka je ozaveščanje javnosti, zlasti otrok, o pomenu čebel in čebeljih pridelkov, zdravega načina življenja ter lokalno pridelane hrane.
Ideja o Evropskem medenem zajtrku se je na podlagi dobre prakse v Sloveniji rodila leta 2014. Namen zajtrka je ozaveščanje javnosti, zlasti otrok, o pomenu čebel in čebeljih pridelkov, zdravega načina življenja ter lokalno pridelane hrane.
V Sloveniji se je medeni zajtrk v vrtcih in šolah skozi leta razvijal. Z organizacijo takšnega zajtrka po vsej Sloveniji so leta 2007 čebelarji začeli pod sloganom »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev«. K projektu so pristopila lokalna čebelarska društva, ki so se povezala z vrtci, šolami in občinami. Vsako leto so tretji petek v novembru sodelovala pri izvedbi medenega zajtrka, za katerega so med podarili čebelarji iz lokalnih čebelarskih društev.
Zajtrk je bil sestavljen iz kruha, namazanega z medom, in čaja, sladkanega z medom. Po zajtrku so se čebelarji z otroki pogovarjali o čebelah in čebelarstvu ter skupaj ustvarjali izdelke na temo čebelarstva. Vsako leto so otroci prejeli tudi zgibanke Čebelica, moja prijateljica, ki jo je izdala Čebelarska zveza Slovenije v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu.
Dobre prakse, ki dosegajo širši krog ljudi, je smiselno nadgrajevati. Zato je Čebelarska zveza Slovenije državi in drugim stanovskim organizacijam dala pobudo, da se medeni zajtrk razširi v Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bi predstavljal lokalna živila in poudarjal pomen tradicionalne prehrane. Tradicionalni slovenski zajtrk je bil prvič izveden leta 2011. Še danes ga sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolka, pridelani v Sloveniji. Država je nakup teh živil za zajtrk v vrtcih, osnovnih šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah podprla tudi s sredstvi iz državnega proračuna.
Leta 2012 je Vlada Republike Slovenije na pobudo Čebelarske zveze Slovenije uradno razglasila Dan slovenske hrane, ki ga vsako leto obeležujemo tretji petek v novembru. Njegov namen je širše ozaveščanje javnosti o pomenu lokalno pridelane hrane, lokalnih pridelovalcev in prehranske samooskrbe.
Čebelarska zveza Slovenije je želela dober slovenski primer medgeneracijskega sodelovanja, prenosa znanja s starejše na mlajšo generacijo ter sodelovanja med šolniki in čebelarji razširiti tudi zunaj slovenskih meja. Idejo o Evropskem medenem zajtrku so leta 2014 na 3. mednarodni konferenci čebelarskih organizacij soglasno podprle vse prisotne organizacije. Leta 2015 so se tako začele dejavnosti za izvedbo medenega zajtrka tudi v drugih evropskih državah.
Pri organizaciji medenega zajtrka v tujini so še posebej dejavna slovenska veleposlaništva. Ob tej priložnosti ne organizirajo le zajtrkov oziroma pokušine medu, temveč pripravljajo tudi dogodke za širšo javnost, na katerih predstavljajo čebelarstvo in njegov pomen.
Da bi dosegli dolgoročnejše učinke omenjenih pobud ter zagotovili, da se tematika obravnava daljše obdobje in vključuje več različnih dejavnosti, je Čebelarska zveza Slovenije Vladi Republike Slovenije predlagala razglasitev Tedna slovenske hrane. Vlada je predlog sprejela konec leta 2023, prvi Teden slovenske hrane pa je bil obeležen leta 2024.
Leta 2025 so se čebelarske in druge stanovske organizacije s področja pridelave hrane ter Slovenske železnice odločile, da bodo v tretjem tednu novembra potnikom na vlakih delile med in jabolka. Tako se je prvotna pobuda za medeni zajtrk postopoma razvila v širše povezovanje različnih organizacij in dejavnosti. Tudi danes, skoraj dve desetletji po začetkih medenega zajtrka, se dogodkov, ki potekajo v tem obdobju, radi udeležujejo povabljeni gostje, med njimi župani, predstavniki državnih institucij in druge javne osebnosti.
Dobra praksa iz Slovenije se lahko postopoma prenese tudi v druge države, seveda ob ustreznih prilagoditvah. Celotnega modela zajtrka, ki se je razvijal skozi leta v Sloveniji, verjetno ni mogoče prenesti v nespremenjeni obliki. Bistvo Evropskega medenega zajtrka pa je skupna ideja o ozaveščanju o pomenu čebel, čebelarstva in lokalno pridelane hrane, ki jo lahko vsaka država uresničuje na svoj način. Začne lahko s preprostimi dejavnostmi, kot so predstavitve čebelarjev in čebelarstva, organizacija medenega zajtrka za posamezno skupino ali druge izobraževalne aktivnosti.
Z dejavnostmi, kot sta že omenjeno izobraževanje otrok in širše javnosti o čebelah in drugih opraševalcih ter organizacija zajtrka v različnih skupinah, se krepi ozaveščenost o vlogi opraševalcev in izvoru kakovostne lokalno pridelane hrane. Hkrati se spodbuja uravnotežena prehrana ter krepi medgeneracijsko sodelovanje in sodelovanje med različnimi organizacijami.
Uspešno zgodbo medenega zajtrka lahko gradijo tudi druge evropske države. Smiselno je, da pobudo za takšno sodelovanje prevzamejo čebelarji, ki se povežejo z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in državnimi institucijami ter se skupaj dogovorijo o možnosti sodelovanja.
V današnjem času, ko se vse pogosteje sprašujemo o pristnosti hrane, so tovrstne pobude pomembne. Kot poudarja predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze, g. Boštjan Noč, krepijo zavedanje mladih o izvoru hrane in pomenu lokalne pridelane hrane.
»Danes je na svetu ogromno ponarejene hrane. Po podatkih EU je ponarejenega približno 50 odstotkov medu. Prav zato so tovrstni projekti zelo pomembni, saj krepijo zavedanje mladih, da hrana ne zraste na trgovskih policah, še manj pa ne naredi v laboratorijih. Zato naj bo naše sporočilo: uživajmo lokalno hrano, najbolje neposredno iz rok čebelarja ali kmeta.«
Evropski medeni zajtrk ni namenjen samo spoznavanju čebel, čebelarstva in medu, temveč prispeva tudi k večjemu spoštovanju lokalnih pridelovalcev in hrane, ki jo pridelajo.
Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu
Sofinancirano s sredstvi iz Programa javne svetovalne službe, ki je finančno podprto s strani Ministrstva za kmetijstvo.
