Elektroenergetska podjetja se srečujejo z vse večjim številom zahtevkov za priključitev baterijskih hranilnikov in drugih električnih naprav, pri čemer pa se pozablja, da so zmogljivosti omrežij omejene.

Na nedavnem srečanju pravnikov in energetikov Energetika in pravo 26 je osrednja pozornost razprav bila namenjena neusklajenosti med  zakonodajo in izvedbo v praksi, pri čemer so udeleženci kot ključne ovire, ki vplivajo na realizacijo energetskih investicij, izpostavili nejasna pravila, dolgotrajne in zapletene postopke ter omejene zmogljivosti obstoječih elektroenergetskih omrežij.

Kot je bilo slišati, zakonodajalci pogosto postavljajo okvire in pravila brez, da bi upoštevali posledice takšnih določil. Takšne napake pa je pozneje bistveno težje popraviti. 

Ob tem je bilo omenjeno vprašanje oprostitve omrežnine za baterijske hranilnike, ki naj bi ob trenutno približno za 1.200 MW prijavljenih projektov baterijskih hranilnikov pomenilo izpad omrežnine za priključno moč v višini dobrih 80 milijonov evrov, pri čemer, podobno, kot je bilo pri neto meritvah, še ni povsem jasno, kdo naj bi nastale stroške v sistemu pokril. 

V zvezi s hranilniki je bilo izpostavljeno, da je tudi veliko primerov špekulativnih zahtevkov, saj nekateri, glede na to, da so baterijski hranilniki trenutno največji hit, v hranilnikih vidijo predvsem priložnost hitrega zaslužka.

To so očitno zaznali tudi v Bruslju, saj, kot je dejal mag. Urban Prelog z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, nova evropska pravila trga električne energije predvidevajo tudi možnosti za omejevanje zahtevkov za priključitev ter prednostno razvrščanje posameznih kategorij uporabnikov, kadar priključnih zmogljivosti ni dovolj za vse.

Možnosti omrežja so omejene

Predsednica uprave Elektra Maribor Tatjana Vogrinec Burgar je potrdila, da se tudi sami srečujejo s povečanjem števila zahtevkov za priključitev baterijskih hranilnikov, pri čemer pa so pričakovanja investitorjev velikokrat povsem nerealna.

»Distribucijska podjetja podpiramo uvajanje novih tehnologij, med katerimi so tudi baterijski hranilniki, pri čemer pa jih je treba v omrežje umeščati predvsem v smislu razbremenitve omrežja,« je dejala Burgarjeva in dodala, «da bi si želeli, da se investitorji ob tem, ko razmišljajo o kakšni energetski investiciji, najprej oglasijo pri njih in se pozanimajo, kakšne so sploh možnosti, da načrtovano investicijo tudi izpeljejo, saj bo tako zadovoljstvo večje na obeh straneh.«. 

VIR: https://www.nas-stik.si/