Direktor Elesa opozarja, da bodo stroški energije za nekatera podjetja zelo boleči. Čaka nas zahtevno leto 2027, napoveduje.

ELES je na spletni strani objavil analizo direktorja mag. Aleksandra Mervarja o gibanju cen električne energije in o tem, kaj se obeta "lahkomiselnim" podjetjem, ki si električne energije za prihodnje obdobje niso zagovotila pravočasno. 

Rast terminskih borznih cen električne energije je v zadnjih mesecih izjemna. Po izračunu mag. Aleksandra Mervarja je bila borzna cena za dobavo v letu 2027 za produkt »base« (dobava enakomerne moči skozi celo dan, celo leto) 16. oktobra v primerjavi z najnižjo letošnjo borzno ceno, zabeleženo 13. februarja, višja kar za 83 odstotkov.

Najnižja terminska cena za dobavo »base« v letu 2027 je bila sicer zabeležena februarja 2024 – od takrat se je do oktobra letos zvišala za kar 2,7-krat.

Podatke je Mervar pridobil na spletni strani največje evropske energetske borze EEX, upošteval pa je cene za madžarski trg, ki je pri terminskih produktih mnogo bolj likviden kot slovenski. Za analizo pričakovanih slovenskih cen je madžarski borzni ceni prištel maržo trgovcev in stroške zakupa čezmejnih prenosnih zmogljivosti na slovensko-madžarski meji. 

Eden njegovih ključnih sklepov je, da na čakata zahtevni prihodnji dve leti, še posebej pa leto 2027.

Pomembnost pravočasnega zakupa

Rasti borznih cen, navaja Mervar, gospodinjskih odjemalci večinoma, vsaj srednjeročno, ne bodo občutili v večji meri, saj dobavitelji zanje praviloma električno energijo zakupujejo za več let vnaprej. Tudi podjetja, ki so elektriko za svoje potrebe zakupila dovolj vnaprej, bodo v prihodnjem letu na varnem. Obeti za tista podjetja, ki so doslej odlašala z nakupi potrebne električne energije za prihodnje obdobje, pa do konca prihodnjega leta niso ugodni, opozarja.

»Tisti, ki svojih prihodnjih potreb po električni energiji niso pravočasno zavarovali in so z nakupom odlašali v pričakovanju nižjih borznih cen, bodo morali poslej manjkajoče količine električne energije kupovati po bistveno višjih cenah.«

Tudi ob ugodnem razpletu, navaja Mervar, obstaja bojazen, da bodo cene lahko za 50 do 70 odstotkov višje od cen, ki so veljale še do sredine februarja letos. »Odgovorni gospodarski subjekti so ustrezne strategije obvladovanja nakupa in porabe energentov vzpostavili že pred leti, še posebej po cenovnih šokih leta 2022, ki so sledili ruski invaziji na Ukrajino. Žal pa to ne velja za vse.«

Milijonske razlike pri največjih porabnikih

Mervar je na podlagi dejanske porabe električne energije v letu 2025 analiziral dva hipotetična primera – porabnika A, čigar poraba ustreza povprečni porabi 50 največjih porabnikov električne energije v Sloveniji, priključenih na srednjenapetostno omrežje, in porabnika B, čigar poraba ustreza največjemu posamičnemu porabniku v letu 2025.

Po njegovih izračunih bo porabnik A, če je svoje prihodnje potrebe pravočasno zavaroval z nakupom letnih produktov na začetku letošnjega leta, ko so bile cene še nizke, za električno energijo v obdobju november 2026 – februar 2027 plačal 1,1 milijona evrov. »Če je z nakupom odlašal in bo potrebne količine zagotavljal s četrtletnimi produkti, bo njegov strošek višji za 2,15 -krat oziroma za približno 1,27 milijona evrov. Še večja je razlika pri nakupu mesečnih produktov. V tem primeru bi porabnik plačal približno 2,4 - krat več oziroma 1,51 milijona evrov več.«

Porabnik B bi v primeru pravočasnega zakupa za prihodnje štiri mesece plača 4,5 milijona evrov. »Če bi ugodno obdobje zamudil in bi kupoval kvartalne produkte, bi plačal za 2,15-krat več oziroma za 5,19 milijona evrov več. Še slabše bi jo odnesel v primeru nakupa mesečnih produktov, saj bi plačal kar 6,18 milijona evrov več oziroma za 2,37-krat več.«

Mervarjevo sporočilo je, da je čakanje lahko zelo drago. »Odločitev o tem, kdaj zavarovati prihodnje potrebe po električni energiji, lahko za večjega industrijskega odjemalca pomeni večmilijonsko razliko v stroških. Odlašanje z nakupom v pričakovanju nižjih cen je tako prevzem konkretnega cenovnega tveganja z zelo velikimi finančnimi posledicami.«

Mervar glede na izsledke analize ostaja na stališču, da je pri oblikovanju morebitnih ukrepov za ublažitev vpliva visokih stroškov električne energije na gospodarstvo ključno razlikovanje med podjetji, ki jih je prizadel nepredvidljiv cenovni šok, in tistimi, ki so se zavestno odločila, da cenovnega tveganja ne bodo pravočasno zavarovala.

Upanje na milo zimo in milo poletje

Gibanje cen v prihodnjem obdobju bo, navaja Mervar, odvisno od več medsebojno povezanih dejavnikov, pri čemer bodo med najpomembnejšimi geopolitične razmere in gibanje cen energentov ter vremenske razmere v Evropi.

V zimskih mesecih bo pomembno predvsem, kako nizke bodo temperature in kakšna bo posledično poraba zemeljskega plina. »Mila zima bi zmanjšala pritisk na evropske zaloge plina in s tem tudi tveganje izrazitejše rasti cen.«

Nasprotno pa bi lahko zelo vroče in suho poletje ponovno povečalo pritiske na evropski elektroenergetski sistem. Visoke temperature in nizki pretoki rek namreč vplivajo na proizvodnjo hidroelektrarn ter na obratovanje termoelektrarn in jedrskih elektrarn, pri katerih je razpoložljivost vode pomembna za hlajenje.

Zvišanje omrežnine naj počaka

Mervar je letos večkrat opozoril na problem prenizkih omrežninskih prihodkov elektrodistribucijskih podjetij. Njihov primanjkljaj za zdaj pokriva ELES, vendar se njegov manevrski prostor zmanjšuje. Kljub temu pa glede na pričakovane razmere na energetskih trgih meni, da leto 2027 ni primeren trenutek za dodatno zvišanje tarif za uporabo elektrodistribucijskega omrežja, saj je pri odločitvah, ki zadevajo vse plačnike električne energije smiselno upoštevati tudi širše cenovne razmere in obremenitve odjemalcev.

Pri tem sicer poudarja, da je določanje višine tarif v izključni pristojnosti neodvisnega regulatorja - Agencije za energijo.

Po Mervarjevi oceni bi bil namreč učinek skupnih prihodkov iz naslova nezvišane omrežnine na investicije elektrodistribucijskih podjetij v letu 2027 še obvladljiv, če bi se vprašanje ustreznega financiranja distribucijskega omrežja sistemsko uredilo po letu 2028. V vmesnem obdobju pa bi to pomenilo predvsem večje potrebe po zadolževanju elektrodistribucijskih podjetij in zlasti Elesa. 

VIR: https://www.nas-stik.si/