Vloga napredne diagnostike pri zdravljenju raka in sodelovanje bolnikov pri razvoju personalizirane obravnave sta bili osrednji temi okrogle mize, kjer so predstavniki medicinske stroke, društev bolnikov in industrije obravnavali možnosti uporabe tekočinske biopsije, sekvenciranja nove generacije in molekularnega profiliranja tumorjev. Razprava je zajela tudi dostopnost preiskav, razumevanje izvidov ter odgovorno uporabo zdravstvenih podatkov.
Ljubljana, 22. oktober 2026 – Vloga napredne diagnostike pri zdravljenju raka in sodelovanje bolnikov pri razvoju personalizirane obravnave sta bili osrednji temi okrogle mize, kjer so predstavniki medicinske stroke, društev bolnikov in industrije obravnavali možnosti uporabe tekočinske biopsije, sekvenciranja nove generacije in molekularnega profiliranja tumorjev. Razprava je zajela tudi dostopnost preiskav, razumevanje izvidov ter odgovorno uporabo zdravstvenih podatkov.
Molekularni podatki kot pomoč pri izbiri zdravljenja
Personalizirana obravnava raka pri izbiri zdravljenja poleg histološkega izvida, slikovne diagnostike, diagnostike drugih za prognozo pomembnih podatkov upošteva tudi molekularne značilnosti tumorja in druge značilnosti posameznega bolnika. Molekularno profiliranje pomaga prepoznati lastnosti, ki so lahko pomembne za izbiro bolniku ustrezne terapije. Tekočinska biopsija omogoča analizo tumorskih označevalcev, denimo delcev tumorske DNA, v krvi ali drugih telesnih tekočinah. Sekvenciranje nove generacije (NGS) pa omogoča sočasno analizo številnih delov genetskega zapisa. Ob ustreznih indikacijah lahko te metode podprejo izbiro zdravljenja, spremljanje bolezni in odziv na zdravljenje.
Strokovna izhodišča o personalizirani medicini, tekočinski biopsiji in NGS so predstavili dr. Barbara Perić, dr. Tanja Jesenko in dr. Gašper Klančar. Mag. Janez Sirše je predstavil projekt SPARC in možnosti vključevanja predstavnikov bolnikov, prof. dr. Edvard Kovač je spregovoril o etiki v odnosu do celovitosti osebe, Jure Kocman, dr. med., iz družbe Roche pa je predstavil pogled industrije na razvoj napredne diagnostike.
Klinična uporabnost in razumljive informacije za bolnike
Eno osrednjih vprašanj okrogle mize je bilo, kdaj dodatni molekularni podatki dejansko pomagajo pri odločanju o zdravljenju. Vsaka ugotovljena genetska sprememba še ne pomeni, da je zanjo na voljo ustrezno zdravljenje. Pomembna je strokovna razlaga izvidov v povezavi s celotno klinično sliko in dokazi o njihovi uporabnosti. V tem okviru je razprava obravnavala tudi presojo, kdaj je smiselno ukrepati, kdaj spremljati bolezen in kako se izogniti nepotrebnemu zdravljenju.
Z vidika bolnikov se ob tem odpira vprašanje, kako pojasniti rezultate, katerih pomen za nadaljnjo obravnavo še ni jasen. Del srečanja je bil zato namenjen tudi morebitni čustveni obremenitvi zaradi takšnih informacij ter načinu obveščanja, ki upošteva bolnikove potrebe in želje. Pogled bolnikov na personalizirano medicino in informacije, ki jih potrebujejo za odločanje, je predstavila Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L.
Sodelovanje bolnikov pri raziskavah in razvoju
Projekt SPARC med drugim obravnava vključevanje in opolnomočenje predstavnikov bolnikov za sodelovanje pri personalizirani obravnavi raka. Pomemben del srečanja je bil zato namenjen njihovim pričakovanjem glede napredne diagnostike, oviram pri dostopu ter možnostim sodelovanja pri raziskavah in razvoju novih metod. Cilj je, da predstavniki bolnikov s svojimi izkušnjami in potrebami dejavno sodelujejo pri sooblikovanju personalizirane obravnave raka.
Srečanje je vodila in moderirala Lucija Petavs. Ob strokovnjakih s področij klinične onkologije, laboratorijske medicinske genetike in patologije so pri okrogli mizi sodelovali predstavniki združenja L&L, Društva onkoloških bolnikov Slovenije, EuropaColon, Onkomana in Društva za boj proti raku Velenje.
Doc. dr. Barbara Perić, Onkološki inštitut Ljubljana: Danes smo priča izjemnemu razvoju tako zdravljenja kot novih, manj invazivnih metod diagnostike raka. Ena od njih je tekočinska biopsija. Njen potencial je predvsem v tem, da lahko pri določenih bolnikih napovemo prognozo bolezni. Težava pri prenosu v redno klinično prakso je v tem, da se nove možnosti diagnostike razvijajo hitreje, kot lahko opredelimo standarde in protokole njihove uporabe. Skupna naloga stroke, industrije in bolnikov, organiziranih v različnih društvih, je, da javnost seznanjamo z napredkom novih tehnologij, ki bodo omogočale izbor posamezniku prilagojenih načinov zdravljenja.
Dr. Tanja Jesenko, Onkološki inštitut Ljubljana: Tekočinska biopsija ni nova metoda, saj se že vrsto let uspešno uporablja v prenatalni diagnostiki, kjer lahko iz materine krvi odkrivamo genetske spremembe pri plodu. Pri raku pa je njen razvoj bistveno zahtevnejši, zato tudi uvajanje v klinično prakso poteka počasneje. Glavni izzivi so majhne količine tumorske DNK v krvi bolnikov in pomanjkanje dokazov o tem, kdaj njena uporaba dejansko izboljša izid zdravljenja. Tehnološki napredek in nadaljnje klinične raziskave bodo ključni za opredelitev njene smiselne uporabe pri obravnavi bolnikov z rakom.
Mag. Janez Sirše, NDBM: Evropski projekt SPARC, v katerem aktivno sodeluje slovensko Nacionalno društvo bolnikov z melanomom, je kompleksen in ambiciozen projekt, kjer je v ospredje postavljen bolnik, človek, ne pa skupek tumorskih celic bolnika. Ključna dimenzija projekta je integracija bolnikov v aktivno sodelovanje pri oblikovanju in razvoju personalizirane medicine. Pomembno je, da so bolniki aktivno vključeni, njihove potrebe pa upoštevane.
VIR: SM International d.o.o.