Prehod na električne tovornjake zahteva pravočasne priključke in polnjenje, ki se prilagaja prevozom, cenam elektrike in zmogljivostim omrežja.

Nakup električnega tovornjaka je le del naložbe. Prevoznik potrebuje tudi dovolj močan priključek, zanesljivo polnjenje na poti in ceno elektrike, pri kateri se prevoz izplača. Evropski projekt VOLTERRA, v katerem sodeluje ELES, bo z do 100 tovornjaki preverjal, kako uskladiti prevoze, polnjenje in zmogljivosti omrežja.

Po podatkih ELES-a bo projekt povezal 49 partnerjev iz 13 držav, njegova vrednost pa znaša 45,7 milijona evrov. Začel se bo leta 2027 in trajal tri leta in pol. Program Obzorje Evropa ga je izbral za sofinanciranje. VOLTERRA se vsebinsko navezuje na evropsko pobudo za čiste prometne koridorje CTCI (Clean Transport Corridor Initiative). Evropska komisija želi z njo pospešiti gradnjo polnilne infrastrukture za težka vozila ob ključnih prometnih koridorjih ter odpraviti ovire pri umeščanju in zagotavljanju omrežnih priključkov. 

Partnerji bodo baterijske električne tovornjake vključili v obstoječe logistične operacije na dolgih relacijah po vseevropskem prometnem omrežju TEN-T. Preizkušali bodo dinamično oblikovanje cen polnjenja, katere se bodo oblikovale na podlagi zasedenosti lokacij, spremenljive cene električne energije in napovedi potreb po polnjenju ter vključevanje sprotnih podatkov o cenah v načrtovanje poti in urnikov tovornjakov. Preverjali bodo, kako te rešitve vplivajo na izvedbo in stroške prevozov.

Prevozniki potrebujejo pravočasne in zmogljive priključke

Na ovire pri elektrifikaciji tovornega prometa so opozorili tudi na 18. konferenci Inovacija energetike ’26, ki jo je Prosperia 17. septembra 2026 pripravila na Brdu pri Kranju. Omizje o elektrifikaciji težkega prometa je vodil Matej Pasarič iz ELES-a, udeležili pa so se ga Fernando Liesa, Janez Humar, Mattheo Van der Mollen in Robert Sever.

Fernando Liesa, generalni sekretar evropske logistične platforme ALICE, je poudaril, da velika logistična podjetja že želijo elektrificirati vozne parke, »vendar na številnih skladiščnih lokacijah ne morejo zagotoviti potrebne električne moči.« Petletno čakanje na ustrezen priključek lahko naložbo odloži ali prepreči.

»Omejitve omrežja zavirajo širitev polnjenja v logističnih centrih,« je v predstavitvi opozoril Mattheo van der Molen, ki sodeluje pri razvoju 20 polnilnih vozlišč za težki promet v nizozemskih provincah Gelderland in Overijssel. Tam potrebe po polnjenju načrtujejo do leta 2050 ter na tej podlagi zagotavljajo zemljišča in usklajujejo razvoj omrežja.

»Elektroenergetska podjetja moramo prihodnje potrebe prevoznikov pravočasno vključiti v razvojne načrte omrežij. Pri polnilnih vozliščih z močmi 20 ali 30 megavatov je smiselno razmišljati o priključitvi na prenosno omrežje,« je poudaril Janez Humar iz ELES-a, takšno stališče pa zavzema tudi Mattheo.

Ključne lokacije vidi tam, kjer se zmogljiva elektroenergetska infrastruktura križa z velikimi prometnimi tokovi. S takšno izbiro bi se lahko izognili dolgotrajni in dragi gradnji dodatnih omrežnih povezav. ELES je razvil koncept PENTLJA za priključevanje takšnih parkov na prenosno omrežje in načrtuje prva takšna parka v Novem mestu in Kranju.

»Že dve ali tri večji polnilni lokaciji na ključnih slovenskih prometnih koridorjih bi lahko spodbudili prevoznike k naložbam v električne tovornjake,« je ocenil Robert Sever iz Združenja za promet pri GZS. Opozoril je tudi, da bi se lahko brez ustrezne infrastrukture del prometnih tokov preusmeril drugam.

Humar je izpostavil še polnjenje sredi dneva, ko lahko velika proizvodnja iz obnovljivih virov ustvarja presežke elektrike. Ugodnejše cene polnjenja v teh urah bi prevoznikom znižale stroške, elektroenergetskemu sistemu pa zagotovile dodaten odjem.

Polnjenje kot del načrtovanja poti

ELES bo za projekt VOLTERRA pomagal zasnovati platformo, na kateri bodo prevozniki lahko primerjali ceno, moč in razpoložljivost polnjenja pri različnih operaterjih ter rezervirali polnjenje prek različnih ponudnikov. Načrtovalci prevozov bodo tako lahko postanke usklajevali z urniki voženj in spreminjanjem cen polnjenja.

Družba bo analizirala tudi prihodnje potrebe po javnih polnilnicah in polnilni infrastrukturi v logističnih centrih ter potrebne zmogljivosti električnega omrežja. Za svoje aktivnosti predvideva okoli 530 tisoč evrov, od tega naj bi 70 odstotkov pokrila nepovratna sredstva. Rezultati preizkusov bodo prispevali tudi k pripravi evropskih regulativnih priporočil za priključevanje visokozmogljivih polnilnic na omrežje. 

VIR: https://www.nas-stik.si/