Ljubljana, 5. oktober 2026 - Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 56. seji 5. oktobra 2026 obravnavala način izračuna finančne pomoči zaradi suše leta 2025, pravno ureditev industrijske konoplje po žetvi ter odgovor Vlade Republike Slovenije na mnenje komisije k Osnutku Nacionalnega načrta za obnovo narave.

Pri obravnavi finančne pomoči zaradi suše leta 2025 je bila razprava osredotočena predvsem na razlike pri izračunu pomoči za koruzo za zrnje in silažno koruzo. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj je opozoril, da je bila pri enaki stopnji poškodovanosti izračunana bistveno različna višina škode, saj je vrednost hektarja silažne koruze znašala 564 evrov, hektarja koruze za zrnje pa 2.277 evrov. Posledično so bila kmetijska gospodarstva, ki so prijavila silažno koruzo, pri izračunu pomoči v bistveno slabšem položaju. Komisija ocenjuje, da takšen izračun ne odraža dejanskega ekonomskega položaja prizadetih kmetij, zato je Ministrstvu za kmetijstvo predlagala ustrezno prilagoditev metodologije za prihodnje škodne dogodke. Ob tem je pozdravila tudi napoved sistemske prenove ocenjevanja škode zaradi naravnih nesreč ter prizadevanja za hitrejše in manj administrativno obremenjujoče postopke.

V nadaljevanju se je komisija seznanila s problematiko pravnega položaja industrijske konoplje po žetvi. Razprava je pokazala, da je njena pridelava kot kmetijske rastline zakonita in vključena tudi v ukrepe skupne kmetijske politike, pravni položaj pridelka po žetvi pa ostaja nejasen. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog namreč med prepovedane droge uvršča rastlino konopljo, ekstrakte in smolo brez jasne izjeme za zakonito pridelano industrijsko konopljo. Posledično pridelovalci in predelovalci po žetvi nimajo dovolj jasnega odgovora, pod kakšnimi pogoji lahko pridelek skladiščijo, prevažajo, predelujejo in prodajajo. Konkretne težave v praksi so izpostavili tudi pridelovalci. Komisija ugotavlja, da se je obseg pridelave industrijske konoplje v Sloveniji v približno desetih letih zmanjšal z več kot 600 na manj kot 60 hektarjev ter da pravna negotovost neposredno vpliva na odločitve o nadaljnjih naložbah in predelavi. Eden od pridelovalcev je predstavil tudi primer naložbe v opremo za predelavo, ki zaradi nepredvidljivega pravnega okolja danes ni več ekonomsko vzdržna.

Komisija je sprejela sklepe, v katerih med drugim Vladi Republike Slovenije predlaga, da v 90 dneh spremeni Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, terminologijo uskladi z Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961 ter jasno določi, da se režim prepovedanih drog ne uporablja za zakonito pridelano industrijsko konopljo ter iz nje pridobljene dele in izdelke, ki izpolnjujejo zahteve področnih predpisov.

Komisija je ponovno obravnavala tudi Osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave. Ocenila je, da odgovor Vlade na njeno predhodno mnenje pri ključnih vprašanjih še vedno ne daje dovolj konkretnih odgovorov glede strokovnih podlag, vključevanja deležnikov, prostovoljnosti ukrepov, financiranja ter možnih posledic za kmetijstvo, gozdarstvo, lastnike zemljišč in razvoj podeželja.

V razpravi so bila ponovno izpostavljena odprta vprašanja glede dejanskih učinkov načrta na lastninsko pravico in gospodarjenje z zemljišči. Zadružna zveza Slovenije je opozorila zlasti na načelo legalitete ter na zahtevo, da morajo imeti morebitne pravno zavezujoče omejitve ustrezen zakonski temelj. Ob sklicevanju na dosedanjo ustavnosodno presojo na področju Nature 2000 je opozorila, da izvedbeni ukrepi ne smejo preseči vsebinskih okvirov, ki jih določa zakon, ter da je treba posebej skrbno presoditi vpliv predvidenih ukrepov na kmetovanje, gozdarstvo in pravni položaj lastnikov zemljišč.

Komisija Vladi predlaga, naj do predložitve ustreznih in preverljivih strokovnih podlag zadrži nadaljnje postopke v zvezi z osnutkom NNON. Predlagala je tudi pripravo kvantificiranega pregleda kmetijskih in gozdnih površin, na katerih so varstveni ukrepi povzročili opustitev oziroma bistveno omejitev proizvodne rabe, ter ocene njihovih učinkov na pridelavo hrane, prehransko samooskrbo in proizvodnjo lesa. Predlagala je tudi pregleden prikaz obravnave pripomb komisije, iz katerega bo za posamezno pripombo razvidno, ali je bila upoštevana, na kakšen način je bila vključena v dokument oziroma zakaj ni bila upoštevana ter katere vsebinske spremembe NNON so bile oziroma bodo na tej podlagi izvedene. 

VIR: Državni svet