Cilj projekta je vzpostaviti celotno vodikovo vrednostno verigo, od proizvodnje in shranjevanja do distribucije in končne uporabe.

Tri leta po vzpostavitvi Severnojadranske vodikove doline, projekta, ki ga vodi HSE, združuje pa 39 partnerjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, so se sodelujoči sešli na dvodnevnem srečanju v Velenju, katerega namen je predstaviti napredek projekta, razvoj posameznih pilotnih projektov ter usklajevanje nadaljnjih aktivnosti za vzpostavitev čezmejnega trga obnovljivega vodika.

Državni sekretar za energetiko dr. Tomaž Žagar je uvodoma poudaril pomembno vlogo vodika v prihodnjem energetskem sistemu. »Pri razogljičenju gospodarstva mora biti neposredna elektrifikacija vedno prva izbira, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo. Obstajajo pa sektorji, v katerih električna energija ne more učinkovito nadomestiti fosilnih goriv. Prav tam ima vodik pomembno vlogo pri razvoju prihodnjega nizkoogljičnega energetskega sistema.«

Slovenija po njegovih besedah pripravlja poseben akcijski načrt za vodik, ki bo opredelil ključne prednostne naloge, ukrepe in projekte do leta 2030 ter začrtal tudi dolgoročnejšo perspektivo do leta 2040. Pri tem je posebej izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja: »Nobena država ne more razviti vodikovega gospodarstva sama. Prihodnji vodikovi trgi bodo temeljili na povezovanju držav, infrastrukture, znanja in industrije. Zato je Severnojadranska vodikova dolina eden najpomembnejših razvojnih projektov na tem področju.«

Kako ustvariti pogoje za razvoj trga?

»Pred tremi leti smo govorili o potencialu vodika. Danes govorimo o konkretnih projektih, investicijah in partnerstvih,« je v predstavitvi projekta dejal Miha Pečovnik, izvršni direktor za razvoj in investicije v HSE. Severnojadranska vodikova dolina po njegovih besedah dokazuje, da lahko države, podjetja in raziskovalne institucije »skupaj ustvarijo pogoje za vzpostavitev prvega čezmejnega trga obnovljivega vodika v Evropi«.

Na okrogli mizi z naslovom »Od vodikovih dolin do vodikovih trgov: povezovanje ekosistemov, izkušenj in priložnosti«, ki je bila osrednji del srečanja, so sodelujoči izpostavili potrebo po učinkovitih finančnih mehanizmih, poenostavitvi administrativnih postopkov in vzpostavitvi stabilnega regulatornega okolja za podporo naložbam v vodikove tehnologije.

»Vodika ne moremo narediti gospodarsko konkurenčnega zgolj z regulativo,« je izpostavil sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Davor Rašić. »Kar lahko storimo, je povezovanje proizvajalcev s potencialnimi uporabniki, zagotavljanje predvidljivega regulatornega okolja, odpravljanje administrativnih ovir ter podpora razvoju potrebne infrastrukture.« 

VIR: https://www.nas-stik.si/