Tokratni posvet, ki je 21. septembra 2026 potekal v spletnem okolju, je bil namenjen predstavitvi Vodnika za znak skupne evropske diplome, ki ga je Evropska komisija objavila junija 2026, ter razpravi o možnostih in izzivih uvajanja tega znaka v slovenski visokošolski prostor.

Osrednje sporočilo srečanja je bilo, da znak skupne evropske diplome ne bi smel predstavljati dodatne administrativne obremenitve, temveč evropsko prepoznaven znak kakovosti za skupne študijske programe, ki izpolnjujejo dogovorjena merila. Predstavljen je bil tudi kot vmesni korak na poti k morebitni uvedbi skupne evropske diplome kot posebne kvalifikacije v prihodnosti.

V uvodnem nagovoru je državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) dr. Rok Strašek poudaril, da znak skupne evropske diplome za Slovenijo predstavlja pomembno priložnost za krepitev evropskega sodelovanja ter kakovosti visokega šolstva. Ob tem je izpostavil, da bo uspešnost pobude odvisna od skupnega oblikovanja rešitev z vsemi relevantnimi deležniki, kar je bil tudi glavni namen posveta.

V nadaljevanju je Yann-Maël Bideau iz Evropske komisije podrobno predstavil namen, časovnico, merila in postopke za pridobitev znaka skupne evropske diplome. Pojasnil je, da je znak od sredine leta 2026 že operativen, julija 2026 pa sta bila podeljena tudi prva dva znaka. Do leta 2028 bo potekalo spremljanje izvajanja sistema in odpravljanje nacionalnih ovir za razvoj skupnih študijskih programov.

Merila za pridobitev znaka zajemajo dve ključni razsežnosti: preverjanje, ali gre za resnično skupno zasnovan in izvajan študijski program, ter preverjanje njegove evropske dodane vrednosti. Pri prvi so bistveni skupno oblikovanje programa, sodelovanje več visokošolskih institucij iz različnih držav, skupno upravljanje, usklajeni postopki za študente, mobilnost ter dostop do storitev partnerskih institucij. Pri drugi razsežnosti pa je poudarek na dodani vrednosti evropske izkušnje za študente, zlasti na razvoju večjezičnih, digitalnih in trajnostnih kompetenc, povezovanju z družbenim in gospodarskim okoljem ter učenju zunaj strogo akademskega konteksta.

Znak se lahko podeli v okviru obstoječih postopkov zunanjega zagotavljanja kakovosti ali prek ločene, poenostavljene presoje na podlagi samoocene, pri kateri obisk presojevalcev na instituciji ni predviden. Evropska komisija je posebej poudarila koristi znaka za študente in delodajalce, večjo zaposljivost diplomantov, spodbujanje mobilnosti, razvoj medkulturnih kompetenc ter zmanjševanje administrativnih ovir, zlasti za manjše visokošolske institucije. V novembru 2026 bo predvidoma objavljen nov razpis v okviru programa Erasmus+, namenjen razvoju skupnih študijskih programov  za pridobitev znaka skupne evropske diplome.

Razprava, ki je sledila predstavitvi, se je osredotočila na praktične vidike uvajanja znaka skupne evropske diplome. Predstavnik Evropske komisije je pojasnil, da precejšen delež že obstoječih skupnih programov izpolnjuje pogoje za pridobitev znaka, pri čemer največji izziv ostaja možnost izdaje skupne diplome. Udeleženci so poudarili potrebo po večji prepoznavnosti znaka, pripravi praktičnih usmeritev za visokošolske institucije ter jasni opredelitvi koristi za študente in delodajalce. Posebna pozornost je bila namenjena tudi zagotavljanju dostopnosti sistema za manjše visokošolske institucije, prostovoljni naravi pobude ter potrebi po poenostavitvi nacionalnih pravil in krepitvi podpornih mehanizmov.

Drugi del posveta je bil namenjen razpravi o priložnostih in izzivih uvajanja znaka skupne evropske diplome v Sloveniji. Uvodoma so trije govorniki predstavili svoje poglede z vidika sistema, visokošolskih institucij in zagotavljanja kakovosti.

Duša Marjetič, v. d. generalnega direktorja Direktorata za visokošolsko izobraževanje in kompetence prihodnosti na MIZM, je poudarila, da so za uspešno uvedbo znaka ključni skupno razumevanje njegovega namena, tesno sodelovanje vseh deležnikov ter odpravljanje pravnih in administrativnih ovir. Ob tem je izpostavila, da mora pobuda visokošolskim institucijam prinesti večjo prepoznavnost, višjo kakovost in močnejšo mednarodno povezanost, ne pa dodatnih administrativnih bremen.

Prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica Univerze v Ljubljani, je znak skupne evropske diplome umestila v širši globalni kontekst ter poudarila njegov potencial za simbolno in praktično udejanjanje evropske ideje in evropskih vrednot. Kot enega ključnih izzivov je izpostavila prepoznavanje njegove dodane vrednosti med visokošolskimi institucijami ter potrebo po ustrezni komunikacijski kampanji in podpori izvajanju pobude.

Prof. dr. Franci Demšar, direktor NAKVIS, pa je poudaril, da znak skupne evropske diplome predstavlja pomembno priložnost za krepitev kakovostnih skupnih študijskih programov v Evropi. Pri tem je kot osrednji izziv izpostavil vzpostavitev zaupanja vrednega in primerljivega sistema presoje, ki ne bi prinašal dodatnih administrativnih obremenitev.

Sledila je okrogla miza, ki jo je moderiral dr. Jernej Širok z MIZM. V njej so sodelovali prof. dr. Peter Purg (UNG), Klemen Šubic (NAKVIS), Kaja Ravnak (ASEF), Anabel Todorović (ŠOS) in Žiga Lampe (GZS).

Razpravljavci so izrazili široko načelno podporo pobudi, hkrati pa poudarili, da njena izvedba ne sme povzročiti podvajanja akreditacijskih postopkov ali ustvarjati novih nesorazmernih administrativnih bremen. Kot ključni pogoji za uspešno uvedbo so se pokazali uskladitev zakonodaje in postopkov, tesno sodelovanje MIZM, NAKVIS in visokošolskih zavodov, pilotno preverjanje predlaganih rešitev, vzpostavitev stabilnih nacionalnih podpornih in finančnih mehanizmov, zagotavljanje enakopravnega dostopa za različne tipe visokošolskih zavodov ter ustrezna podpora študentom. V razpravi je bil izpostavljen tudi pomen vključevanja učenja zunaj strogo akademskega konteksta v skupne študijske programe.

Udeleženci so se strinjali, da bo treba v nadaljevanju preučiti morebitne spremembe Zakona o visokem šolstvu in podzakonskih aktov, nadaljevati usklajevanje z NAKVIS, vzpostaviti skupno informacijsko in koordinacijsko točko ter proučiti možnosti za nacionalne podporne in finančne mehanizme. Kot naslednji korak se je večkrat izpostavil pilotni pristop z že uveljavljenimi skupnimi študijskimi programi, ki bi Sloveniji omogočil preverjanje postopkov, stroškov, kakovosti in administrativnih učinkov pred morebitno širšo uvedbo sistema.   

VIR: Direktorat za visokošolsko izobraževanje in kompetence prihodnosti