Katere spremembe bodo najbolj zaznamovale prihodnost energetike? Kam investirati, katere tehnologije so že dovolj zrele za uporabo in kako se pripraviti na vse hitrejše spremembe energetskega sistema?

Tem vprašanjem smo se posvetili na dogodku Inovacija energetike ’26, ki je na Brdu pri Kranju združil strokovnjake s področja energetike, digitalizacije, infrastrukture in novih energetskih storitev. V ospredju so bile teme, kot so prožnost elektroenergetskih omrežij, umetna inteligenca, aktivno upravljanje energije, digitalne platforme, e-mobilnost in baterijski hranilniki.

Med govorci so bili tudi predstavniki Iskraemeca, ki so predstavili, kako lahko podatki, digitalizacija in prožnost pomagajo elektroenergetskim podjetjem pri soočanju z izzivi energetske tranzicije.

Omrežja prihodnosti bomo gradili s prožnostjo

V svojem predavanju je Klemen Belec, globalni direktor poslovne enote Elektrika, predstavil pomen prožnosti pri razvoju elektroenergetskih omrežij. Poudaril je, da prihodnjih izzivov ne bomo reševali zgolj z nadgradnjo infrastrukture, temveč predvsem z boljšim razumevanjem dogajanja v omrežju, naprednim napovedovanjem ter učinkovitim aktiviranjem prožnosti. Pri tem imajo ključno vlogo pametni števci, ki zagotavljajo podatke za razumevanje stanja v omrežju, napovedovanje obremenitev in dokazovanje učinkov aktiviranih ukrepov.

»Energetsko prihodnost gradimo s prožnostjo, podatki in sposobnostjo razumeti, kaj se v omrežju dogaja v realnem času.«

Klemen Belec
Globalni direktor poslovne enote Elektrika v Iskraemecu

V predstavitvi je izpostavil tudi pomen interoperabilnosti, sodelovanja med deležniki ter kibernetske varnosti, ki postaja temelj za zanesljivo in varno delovanje energetskih sistemov.

Kako prožnost deluje v praksi

Da prožnost ni več le koncept, temveč konkretna rešitev za izzive omrežij, je pokazal tudi praktični primer iz Vodic, ki ga je predstavil Tomaž Dostal, vodja sektorja za inovacije.

Projekt v Vodicah prikazuje, kako lahko s kombinacijo pametnega merjenja, napredne analitike in sodelovanja aktivnih odjemalcev optimiziramo delovanje lokalnega omrežja. Rešitev vključuje spremljanje stanja v omrežju, usklajevanje porabe in uporabo prožnosti za reševanje konkretnih izzivov, s katerimi se soočajo distribucijska omrežja.

»Prožnost ni več zgolj koncept prihodnosti. Danes jo lahko merimo, upravljamo in dokazujemo z realnimi podatki iz omrežja.«

Tomaž Dostal
Vodja sektorja za inovacije v Iskraemecu

Podatki postajajo konkurenčna prednost

Del dogodka je bila tudi okrogla miza o digitalizaciji, umetni inteligenci in prožnosti energetskega sistema prihodnosti, na kateri je sodeloval Aleš Glavina, direktor digitalnih platform v Iskraemecu.

Razprava je naslovila tudi izzive sodobne energetike: kako ogromne količine podatkov pretvoriti v vpoglede, ki pomagajo sprejemati boljše odločitve. Sogovorniki so se strinjali, da bodo v prihodnje uspešni predvsem tisti, ki bodo znali podatke učinkovito povezati z napredno analitiko, digitalnimi platformami in orodji umetne inteligence.

»V energetiki danes ne primanjkuje podatkov. Izziv je, kako iz milijonov podatkov ustvariti znanje, ki podpira boljše investicije, učinkovitejše upravljanje omrežij in hitrejši energetski prehod.«

Aleš Glavina
Globalni direktor poslovne enote Digitalne platforme v Iskraemecu

Digitalni dvojčki, napovedni modeli in podatkovno podprto odločanje tako niso več razvojni koncepti, temveč postajajo ključna orodja za načrtovanje in upravljanje energetskih sistemov.

Teme letošnjega dogodka so bile raznolike, od umetne inteligence in energetskih skupnosti do baterijskih hranilnikov in e-mobilnosti, je bilo skupno sporočilo jasno: energetski prehod bo uspešen le, če bomo znali povezati podatke, tehnologije in ljudi.

Za energetski sektor to pomeni premik od zgolj zbiranja podatkov k njihovemu aktivnemu izkoriščanju za boljše odločitve. Prav sposobnost pretvorbe podatkov v uporabne vpoglede bo eden ključnih dejavnikov pri gradnji bolj prožnega, odpornega in trajnostnega energetskega sistema prihodnosti.

 VIR: https://iskraemeco.com/