Maja Drolec: Mnenje o knjigi Saša Božič; Zvezde nad Nilom Chiara, 2026
Avtor:
15. septembra, 2026
Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Saša Božič; Zvezde nad Nilom
Chiara, 2026
Saša Božič, pisateljica, predavateljica in mentorica, s svojim delovanjem spodbuja posameznike k pogumnemu raziskovanju sebe, avtentičnemu izražanju ter ponovnemu povezovanju z lastno notranjo močjo in intuicijo. Njene knjige so: Postajam ona, Nazaj k sebi, Pripovedovalka zgodb, Menopavza me je osvobodila tega. Pred kratkim je izdala drugi del trilogije Verjemi. Pogumno. Biti., ki skozi zgodbo glavne junakinje Tie raziskuje življenjsko pot sodobne ženske. Avtorica v vseh svojih delih iskreno odpira teme odnosov, ljubezni, izgorelosti, intuicije, poguma, pripadnosti in osebne preobrazbe.
V svojih delih iskreno in brez olepšav odpira teme, o katerih se pogosto premalo govori, ter jih s subtilnim in čutečim pristopom približuje širši javnosti. Saša želi skozi svoje pisanje spodbuditi bralce k večji ljubezni in spoštovanju do sebe ter jih navdihniti, da pogumno sprejmejo spremembe, ki jih prinaša življenje.
Knjige Zvezde nad Nilom tako ne gre predstaviti le kot roman o ženski, ki se preda ljubezni in se v njej skoraj izgubi, temveč tudi kot pripoved o tej isti ženski, ki skozi odnos, strast, razpoke in arhetipske sile boginj starodavnega Egipta najde ključ vrnitve k sebi. Polona, osrednji lik romana, drugi od treh otrok, otroštvo preživi ob železniški progi, vlaki in njihovo gibanje so bili edina stalnica njenega otroštva. Za deklico je bilo premikanje sporočilo gibanja. Pri sedemnajstih letih odide od doma, ker ne zna ostati, ne da bi izgubila sebe. Od nikogar se ni poslovila. Ko se je vozila z vlakom, jo je prevevala nenavadna praznina, kot bi nekdo razprl vrata v sobo, v kateri je ostala predolgo. V Ljubljani dobi sobo v študentskem domu, študirala je antropologijo. Imela je nekaj knjig in svoj red. Vsak dan je poslušala predavanje in delala v knjigarni. Po diplomi je odšla v Kairo. Stanovala je na otoku na Nilu in delala intervjuje z ženskami o njihovem življenju. Živele so v skladu z egipčansko tradicijo – brez iluzij. Seveda je imela Polona tudi moškega, a bil je brez protislovij, od nje je pričakoval, da ga razume, on pa ni znal razumeti drugih, zato njuno druženje ni obrodilo sadov.
…«Tišina je bila samo maska za razdaljo, ki se je širila med njima.«
Luksor; tu se je Polona prvič počutila brez nadzora. V njej se je nekaj prebudilo. V Ljubljani študira naprej. Raziskovala in preučevala bo egiptologijo – kot živo sled človekovega iskanja pomena.
…«Vse, kar iščemo zunaj, nas samo spominja, kaj smo pozabili znotraj.«
Chrisa Polona spozna na letalu za Kairo….«Dve poti, ki sta daleč, se srečata v točki izvora. Spoznanje se zgodi brez dotika. Duša prepozna dušo, in prostor za trenutek spremeni svojo obliko.« S Chrisom Polona doživi prestižno popotovanje po reki Nil, v prestižnih hotelih, saj je on regionalni manager verige hotelov. Polona mu razlaga o znamenitostih muzeja v Kairu; o boginji Sekmet, boginji moči in vojne, hkrati zaščite in zdravljenja, o Hator, boginji radosti, ljubezni, glasbe in življenjske energije, o Izis, boginji notranje integritete, magije, modrosti in resničnega osebnega prebujenja. Izis je zbrala delce svojega moža Ozirisa, in ga oživela, zato velja za boginjo spolnosti. Oziris velja za simbol preporoda in prenove skozi globoko izgubo in bolečino. Njegov brat Set ga je dal iz ljubosumja ubiti in njegovo telo razkosal ter dele raztrosil po vsem Egiptu. Hor; sin Izis in Ozirisa je simbol zaščite, notranje moči in zmage nad zlim.
Avtorica tako skozi ljubezensko zgodbo razkrije resnico, ki jo v sebi nosi vsaka ženska, ko preneha bežati pred svojo ranljivostjo in stopi v stik s svojo močjo. Da je avtorica romana tudi sama v resničnem življenju popotnica in da je v Egiptu že bila, bralec v njeni potopisno opisni živosti začuti takoj zatem, ko po uvodnih poglavjih, v katerih like s predzgodbami najprej oživi, bralca pospremi na potovanje, ki pripelje do usodnega srečanja.
Polona (in avtorica) spoznata starodavne energije Egipta, ki so brez dvoma neusmiljeno transformativne, a junakinja spozna, da Chrish ni bil v stiku s samim seboj, zato se ni sidral v odnose okoli sebe.
…«Moč ni v prilagajanju, ampak v pogumu, da smo takšni, kot v resnici smo.«
Slednje le, če je človek ta izziv pripravljen sprejeti. Chris je v Poloni videl vir energije, ki jo je želel zase, jo posnemati. Ni videl nje; občutljive, ranljive, polne dvomov. Ta jasen uvid je Polono presunil bolj, kot bi si želela priznati. Čeprav ji je Chris podaril uhane, se je odločila pot nadaljevati sama.
Do soočenja s spoznanjem, ki v Poloni dozori tik pred obiskom templja boginje Izis v mestu Aswan, se zgodi mnogo tega, kar bo k branju zgodbe do poslednje strani pritegnilo ne le ljubitelje romance in potovanj, ampak tudi iskalce večnih duhovnih resnic. Polona se odloči, da bo tempelj, ki nosi ime po boginji Izis, obiskala sama.
To je roman o poti, ki ne vodi k drugemu, temveč nazaj k sebi. O tihi, mogočni iniciaciji ženskega srca, ki se zgodi, ko spustimo vse, kar nas je omejevalo, in prvič stopimo v svojo celovitost.
Roman nosi sporočilo za ženske, ki čutijo, da si želijo več – več resnice, več notranjega miru in več poguma za vrnitev k sebi.
Ko Polona pod zvezdnatim nebom nad Nilom končno zasliši svoj lastni glas, se rodi nova ženska, ki spozna moškega, ob katerem začuti, kako je biti ob človeku, ki njene energije ne potrebuje zase, temveč njo kot žensko spoštuje in neguje prav takšno, kot je.
Spoštovani bralci, knjigo Saše Božič; Zvezde nad Nilom je izdala založba Chiara.
VIR: https://ventilatorbesed.com/