Lani je pilotni projekt "zmigal" sedem tisoč poprej neaktivnih odraslih, letos je bilo možnosti še več. Po vsej Sloveniji bodo izvajali 191 programov, lani so jih 130.
Lani je pilotni projekt "zmigal" sedem tisoč poprej neaktivnih odraslih, letos je bilo možnosti še več. Po vsej Sloveniji bodo izvajali 191 programov, lani so jih 130.
V pičlih dveh urah po odprtju prijav so bili nekateri izvajalci športnih aktivnosti, vključeni v za uporabnike brezplačni projekt Zmigaj se do vadbe, že popolnoma zasedeni. Od 25 programov, ki so bili od skupno 191 razpisani na območju Savinjske statistične regije, je na voljo le še nekaj prostih mest za določene vadbe. Tako zelo se je med ljudmi razširil glas o pilotnem projektu, posvečenem telesni pripravljenosti odraslih. "Še zavedali se nismo prav, da so prijave že odprte, ko smo imeli že polno zaseden program," je opisal Anton Noner iz Konjiške atletske šole, katera se že drugo leto pridružuje pilotnemu programu.
Kot pove ime projekta, je cilj brezplačnih aktivnosti, da se odrasli ponovno ali morda celo prvič "zasvojijo" s športom. Še zdaleč ne gre le za pilates in jogo, temveč lahko odrasli izbirajo tudi med denimo boksom, judom, plezanjem in vaterpolom. Letos so na voljo celo vadbe za nosečnice, za mlade mamice, za onkološke bolnike ... Lanski najstarejši udeleženec je štel 86 let, najmlajši pa 19; skupno je bilo vključenih 1882 udeležencev, večina žensk.
"Projekt naslavlja nizko telesno dejavnost prebivalcev. Slovenci sicer nismo tako slabi, sploh v primerjavi z drugimi evropskimi državami, ampak vseeno je še kar velik odstotek tistih, ki se sicer gibajo, a občasno, ne pa redno. In to bi radi s tem projektom spremenili," je poudaril Martin Tuš iz Olimpijskega komiteja Slovenije, vodilnega partnerja evropskega pilotnega projekta.
Pogoj za vključitev v brezplačno vadbo je nezadostna telesna dejavnost. "Kdor se želi vadbi priključiti, mora izpolniti vprašalnik, v katerem se najprej ugotovi, ali je potencialni udeleženec slučajno že dovolj redno telesno aktiven. Če odgovori na vprašanja to pokažejo, mu aplikacija reče: 'Hvala lepa, kar tako naprej, ampak ta projekt ni za vas.' Če ni tako, se lahko oseba po dodatnih vprašanjih o zdravstvenem stanju vpiše k vadbi. Če so morda zaznana večja zdravstvena tveganja, ki bi pomenila, da bi ta vadba posamezniku ali posameznici lahko škodila, pa ga oziroma jo usmeri na Center za krepitev zdravja oziroma eno od enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje," je pojasnil Tuš.
Kdor je bil že lani vključen v projekt, se ponovno ne more prijaviti. Cilj je namreč vključiti čim več ljudi in jih navdušiti nad športom. "Jeseni sem videl razpis in predlagal očetu, da se prijavi in poskusi. Obiskuje namizni tenis in do danes ni niti enkrat manjkal na vadbi. Doma smo morali kupiti mizo, loparje, mrežico, robota … Družinsko igramo namizni tenis večkrat tedensko," je opisal sin enega od udeležencev vadbe v Namiznoteniškem klubu Žalec. "Želimo, da se to kolesje vrti tudi, ko se bo projekt prihodnje leto zaključil. Upam, da se po zaključku pilotnega projekta najdejo sredstva za sofinanciranje na lokalni ravni, morda tudi nacionalni. Predvsem pa, da ljudje začutijo, da jim redna vadba omogoča, da tudi preostali del dneva lažje preživijo. Pozitivni učinki so psihološki, sociološki, predvsem pa telesni oziroma fizični," je za konec dejal Tuš.
VIR: https://vecer.com/