Gornja Radgona, 25. avgust 2026 – Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na 54. seji, ki je potekala v Gornji Radgoni v okviru 64. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, seznanila s predstavitvijo Kmetijskega inštituta Slovenije »Slovensko kmetijstvo v številkah – ocena stanja 2026 v luči geopolitičnih in vremenskih razmer«.

Komisija ugotavlja, da predstavljeni podatki in prve ocene za leto 2026 potrjujejo izredno zahtevne razmere, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo. Dolgoletne strukturne težave se ob neugodnih vremenskih razmerah in vse večji geopolitični negotovosti še poglabljajo, kar dodatno povečuje ranljivost kmetijskih gospodarstev ter ogroža dolgoročno vzdržnost kmetovanja in proizvodni potencial slovenskega kmetijstva.

Posebej zaskrbljujoče so posledice letošnje suše in visokih temperatur. Prve ocene za leto 2026 kažejo na slabšo letino in kakovost pri številnih kmetijskih pridelkih, pri sadjarstvu in vinogradništvu pa lahko temperaturno-sušni šok vpliva tudi na prihodnjo letino. Posledice suše in visokih temperatur se odražajo tudi v živinoreji, predvsem zaradi pomanjkanja paše in krme. Posebno skrb vzbujajo razmere v mlečni proizvodnji, kjer se število krav molznic še naprej zmanjšuje. Čeprav je bila prireja mleka v letu 2025 zaradi večje mlečnosti za 4 % višja, prve ocene za leto 2026 kažejo na zmanjšanje prireje, vpliv teh razmer pa se lahko prenese tudi v leto 2027. Komisija je ob tem ponovno opozorila na problematiko nizkih odkupnih cen mleka, ki ob naraščajočih stroških prireje dodatno slabšajo ekonomski položaj rejcev in ogrožajo dolgoročno vzdržnost mlečne proizvodnje. Komisija z zaskrbljenostjo opozarja, da bi nadaljevanje takšnih razmer lahko vodilo v trajno opuščanje mlečne proizvodnje in živinoreje nasploh. Posledice bi bile bistveno širše od zmanjšanja obsega proizvodnje, saj je živinoreja zaradi naravnih danosti slovenskega prostora ključna za ohranjanje kmetijske rabe zemljišč. Kar 57 % kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo travniki in pašniki, zato bi nadaljnje zmanjševanje živinoreje lahko vodilo v opuščanje kmetovanja in zaraščanje kmetijskih zemljišč, s tem pa tudi v spreminjanje kulturne krajine in praznjenje podeželja.

Predstavljeni podatki po oceni komisije še dodatno poudarjajo pomen zagotavljanja prehranske varnosti in prehranske suverenosti Slovenije. Stopnje samooskrbe se med posameznimi kmetijskimi proizvodi močno razlikujejo, pri nekaterih pa ostajajo izrazito nizke. Slovenija ima zaradi svojih naravnih danosti omejene možnosti za kmetijsko pridelavo, saj kar 76 % kmetijskih zemljišč v uporabi leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Na prebivalca imamo le okoli 8 arov njiv, medtem ko povprečje EU znaša približno 22 arov. Komisija zato poudarja, da je treba kmetijska zemljišča varovati, razpoložljivi proizvodni potencial pa čim bolje izkoristiti za ohranjanje in krepitev lastne pridelave hrane.

Razmere dodatno zaostrujejo geopolitična negotovost ter z njo povezana gibanja cen energentov, mineralnih gnojil in surovin za krmo. To povečuje proizvodne stroške in ekonomska tveganja kmetijskih gospodarstev, ki se morajo hkrati spoprijemati s posledicami vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov.

Komisija je že večkrat izpostavila, da je treba kmetijstvo in pridelavo hrane obravnavati kot strateško panogo, ohranjanje proizvodnega potenciala slovenskega kmetijstva pa kot enega ključnih pogojev za zagotavljanje prehranske varnosti in prehranske suverenosti Republike Slovenije.

Komisija je zato pozvala Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo k pravočasnemu sprejetju ukrepov za ohranjanje domače kmetijske proizvodnje in izboljšanje odpornosti kmetijskih gospodarstev na vse večja proizvodna, ekonomska in tržna tveganja. Ukrepi morajo izhajati iz dejanskih razmer na terenu ter biti usmerjeni zlasti v ohranjanje kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč, zagotavljanje ekonomske vzdržnosti kmetijske proizvodnje, ohranjanje živinoreje ter krepitev lastne pridelave hrane in stopnje samooskrbe. Posebno pozornost je treba nameniti območjem z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter panogam, pri katerih obstaja povečano tveganje zmanjševanja oziroma opuščanja kmetijstva.

Sedanje razmere so še dodaten opomin, da brez dolgoročne, stabilne in predvidljive kmetijske politike, ki bo izhajala iz dejanskih razmer, ne bo mogoče zagotoviti pogojev za ohranjanje slovenskega kmetijstva. Pri tem ne gre zgolj za ekonomski položaj kmetov in kmetijskih gospodarstev. Od sposobnosti države, da ohrani kmetijsko proizvodnjo, kmetijska zemljišča in ljudi na podeželju, je odvisno, koliko lastne hrane bomo v Sloveniji sposobni pridelati v prihodnje in kako uspešno se bomo lahko odzivali na vse večjo vremensko, gospodarsko in geopolitično negotovost. Ohranjanje slovenskega kmetijstva in lastne pridelave hrane je zato strateškega pomena za dolgoročno zagotavljanje prehranske varnosti države. 

VIR: Državni svet