Zavod za zaposlovanje bo 1. oktobra odprl digitalni sistem za študentsko delo. Strošek delodajalca in zaslužek mladega ostajata enaka, denar, ki ga pri zasebnem posredniku dobi servis, pa bo pri Zavodu povečal sredstva za štipendije.

Zavod za zaposlovanje bo 1. oktobra letos vsem dijakom, študentom in delodajalcem odprl digitalni sistem za posredovanje študentskega dela, so za Svet24 potrdili na Zavodu.

Javni servis bo pokril celotno pot od oglasa in prijave do napotnice, obračuna ter nakazila.

Zasebnim posrednikom bo prvič postavil resnega državnega tekmeca.

Ta dobička iz posredovanja ne bo zadrževal. Denar, ki pri zasebnem servisu financira storitev in lahko ustvari poslovni presežek, bo Zavod v celoti preusmeril v sklad za štipendije. Strošek delodajalca in neto prejemek mladega bosta ostala enaka.

Javna pot pa prinaša pomembno slabost. Zavod zaslužkov ne bo zalagal. Dijak ali študent bo denar dobil šele potem, ko bo račun plačal delodajalec. Nekateri zasebni servisi prevzamejo to čakanje nase in mladim nakažejo celoten zaslužek takoj po prejemu obračuna ur.

Pilot poteka s petimi delodajalci in približno 30 mladimi

Zavod novo storitev že preizkuša s petimi delodajalci ter približno 30 dijaki in študenti.

Za Svet24 so povedali, da so do zdaj pripravili 17 obračunov in izplačali vse obračunane zaslužke.

Pilot bo trajal do 30. septembra, naslednji dan pa bodo sistem odprli vsem uporabnikom.

Začetek se je občutno zamaknil, saj so zagon servisa napovedali že za 1. februar 2026. Nova časovnica tako pomeni osemmesečni zamik.

Od iskanja dela do prve redne zaposlitve

Formalno ne nastaja nova institucija. Zavod lahko študentsko delo posreduje že zdaj, vendar je njegova storitev ostala skoraj nevidna in slabo digitalizirana.

Po podatkih Radia Študent je v petih letih izdal le 33 napotnic. Nova spletna in mobilna ponudba naj bi iz obrobne javne možnosti naredila dejanskega tekmeca zasebnim servisom.

Dijaki in študenti bodo delo iskali prek spletne strani in prve namenske mobilne aplikacije Zavoda. Delodajalci bodo oglase in druge postopke urejali na portalu ZaDelodajalce.si, ki ga že uporabljajo pri iskanju redno zaposlenih.

Sistem bo omogočal objavo dela, prijavo kandidata, izbiro, izdajo napotnice, obračun in nakazilo.

Delodajalec bo lahko pregledal prijave, komuniciral s kandidati in jih obvestil o izbiri ali zavrnitvi.

Uporabniki bodo med postopkom dobili tudi pomoč Zavoda. Na vprašanje o posebnem postopku mediacije ob sporu in samodejnem povezovanju kandidatov z oglasi Zavod ni odgovoril dovolj konkretno, da bi lahko ti funkciji že šteli med potrjene dele nove storitve.

Največja vsebinska prednost javnega sistema bo povezava med študentskim delom in poznejšo zaposlitvijo. Zavod nam je pojasnil, da bo mladim ponudil skupinsko in individualno karierno svetovanje, pomoč pri življenjepisu in prijavi, pripravo na razgovor, spoznavanje poklicev ter načrtovanje karierne poti.

Na voljo jim bodo tudi Euresovi svetovalci za zaposlovanje v drugih evropskih državah.

Zavod namerava študentska dela umestiti v evropski kompetenčni model ESCO. Mladim bo izdajal potrdila o znanju in izkušnjah, ki so jih pridobili pri delu, nato pa bo te podatke povezal s storitvami za iskalce zaposlitve.

Tako bi lahko študent, ki je med študijem opravljal strokovno delo, svoje izkušnje pozneje lažje dokazal in uporabil pri iskanju prve redne službe.

Zavod želi z zgodnejšim stikom zmanjšati tudi nevarnost, da mladi po koncu šolanja ostanejo brez dela in se ne vključijo v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje.

Delodajalcem pa ponuja eno vstopno točko za iskanje rednih, sezonskih in občasnih sodelavcev ter za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja.

Zasebni servisi imajo na drugi strani veliko prednost v že zgrajeni mreži podjetij in mladih, dolgoletnih izkušnjah ter številu oglasov, med katerimi lahko uporabniki izbirajo takoj.

Davčni dolžniki in kršitelji do oglasa ne bodo prišli

Zavod prav tako napoveduje strožji vstopni filter za delodajalce. Za Svet24 so zatrdili, da bodo objavljali oglase preverjenih delodajalcev. Oglasa ne bodo objavili delodajalcu, ki ga vodijo v evidenci z negativnimi referencami.

Objavo lahko zavrnejo tudi delodajalcu z zapadlimi davčnimi obveznostmi ali tistemu, ki finančni upravi ne predlaga obračunov davčnih odtegljajev.

Zasebni servisi prav tako preverjajo boniteto podjetij, vodijo sezname neplačnikov in pomagajo pri izterjavi.

Zavod pa bo svoje preverjanje že pred objavo oglasa neposredno oprl na uradne državne evidence.

Tak filter zmanjšuje možnost, da mladi naletijo na znanega kršitelja ali davčnega dolžnika, ne more pa preprečiti vseh prihodnjih zamud in neplačil.

Ocene in cilji javnega servisa niso določeni vnaprej

Zavod je zdaj za Svet24 povedal, da si ni določil cilja glede tržnega deleža, števila uporabnikov ali izdanih napotnic.

Ostal bo eden od ponudnikov in zasebnih servisov ne bo nadomestil. 

Na vprašanje, ali je analiziral posledice za zasebne servise in konkurenco, nam Zavod ni posredoval dokumenta ali konkretnih ocen.

Namesto tega je naštel pričakovane koristi za mlade, delodajalce in štipendijski sklad.

Kolikšen del trga lahko dejansko pridobi, tako pred začetkom ostaja brez javno predstavljene ocene.

Več denarja za štipendije

Razdelitev denarja določa 16-odstotna koncesijska dajatev, ki jo delodajalec plača od bruto zaslužka študenta. Pri zasebnem posredniku gre 52,6 odstotka te dajatve v sklad za štipendije, 23,7 odstotka Študentski organizaciji Slovenije in 23,7 odstotka servisu.

Ko bo delo posredoval Zavod, zasebnega deleža ne bo. Novela zakona o urejanju trga dela skladu za štipendije namenja 76,3 odstotka dajatve, Študentski organizaciji Slovenije pa 23,7 odstotka. Zavod zase ne bo zadržal ničesar.

Pri tisoč evrih bruto zaslužka znaša koncesijska dajatev 160 evrov. Če delo posreduje zasebni servis, prejme štipendijski sklad 84,16 evra, Študentska organizacija Slovenije 37,92 evra in servis 37,92 evra.

Pri javnem posredniku dobi sklad 122,08 evra, študentska organizacija pa enakih 37,92 evra. Dodatna dvoodstotna dajatev, ki financira študentske domove in izobraževalno infrastrukturo, ostaja pri obeh možnostih enaka.

Javni servis tako onemogoča, da bi iz tega dela dajatve nastal dobiček zasebnega lastnika.

Ves znesek, ki ga zasebnik lahko porabi za stroške, naložbe ali poslovni presežek, pri Zavodu poveča sredstva za štipendije. To je najmočnejši javnofinančni argument za državno storitev.

Javni servis ne bo brez stroškov

Zavod bo zaposlene, podporo uporabnikom in delovanje sistema plačeval iz svojega proračuna. Pri projektu trenutno sodeluje osem zaposlenih z različnih področij in z različnim obsegom delovnega časa.

Od 1. oktobra namerava štiri javne uslužbence za polni delovni čas nameniti izključno novi storitvi.

Njihov skupni mesečni strošek bo po navedbah Zavoda v povprečju znašal 14.172 evrov bruto z vsemi prispevki delodajalca. Ekipo lahko ob večjem obsegu dela poveča na največ 18 sodelavcev.

Vzdrževanje aplikacije bo stalo še 500 evrov na mesec brez davka na dodano vrednost. Samo štirje zaposleni in navedeno vzdrževanje tako pomenijo najmanj 176.064 evrov na leto, pri čemer ta vsota ne vključuje davka pri vzdrževanju, občasnega dela drugih zaposlenih, podpore uporabnikom in razvoja sistema.

Zavod nam celotnega ocenjenega letnega stroška ni navedel. Pojasnil je, da prihodke in odhodke vodi v okviru osnovne dejavnosti ter jih objavlja v poslovnih poročilih.

Javni model torej ne odpravlja stroškov posredovanja, saj jih financira proračun.

Velik posel, dragi BMW in naložbe zunaj študentskega dela

Zasebni servisi so iz zakonsko urejenega sistema zgradili velik posel. Ministrstvo je imelo leta 2025 sklenjenih 15 koncesijskih pogodb, zasebni posredniki pa so leto prej po podatkih, ki jih je objavil Radio Študent, prejeli približno 14 milijonov evrov prihodkov iz posredovanja.

Že leta 2019 so trije največji po podatkih Dnevnika obvladovali približno 85 odstotkov trga.

Največji e-Študentski Servis je po podatkih AJPES leta 2025 ustvaril skoraj 13 milijonov evrov skupnih prihodkov, ki vključujejo tudi druge dejavnosti, in dobrih 170.000 evrov čistega dobička. Njegov kapital je dosegel 2,12 milijona evrov.

Kritike so skozi leta hranili tudi vidni znaki poslovnega udobja. Avtor pisma bralcev v časniku Delo je septembra leta 2025 zapisal, da se direktor študentskega servisa po Ljubljani vozi z dragim službenim BMW, Radio Študent pa zaradi pomanjkanja denarja še vedno oddaja v mono tehniki.

Pismo je povzelo širše nezadovoljstvo z modelom, v katerem zasebna podjetja dobivajo zakonsko določen delež vsakega računa za študentsko delo.

Še več polemik so sprožile naložbe zunaj osnovne dejavnosti. Portal Necenzurirano je leta 2019 poročal, da je Študentski servis Maribor posojal denar podjetju Voda Juliana, ki ga je obvladoval njegov večinski lastnik Marjan Krajnc, ter vlagal v njegovo hotelsko družbo, ki je upravljala Grand Hotel Donat.

Krajnc je že leta 2005 zavrnil očitke, da je servis s študentskim denarjem financiral polnilnico vode Julijana in hotel Bellevue. Za 24ur je zatrdil, da je naložbi plačal z bančnimi posojili.

Prav ti primeri so utrdili očitek, da je tok denarja, ki ga zagotavlja zakon, nekaterim lastnikom omogočil kopičenje kapitala in širitev v dejavnosti, ki s posredovanjem študentskega dela nimajo veliko skupnega.

Nekateri zasebniki denar založijo, Zavod ga ne bo

Največja prednost uveljavljenih zasebnih servisov se pokaže pri izplačilu. e-Študentski Servis navaja, da vnaprej založi 95 odstotkov vseh zaslužkov.

Pri delodajalcih z dobro boniteto študentu nakaže celoten znesek isti ali naslednji delovni dan po prejemu obračuna ur, čeprav podjetje računa še ni poravnalo.

Servis s tem dejansko kreditira delodajalca ter nase prevzame likvidnostno tveganje in izterjavo.

Za takšno zalaganje lahko zasebnik uporabi lastni kapital ali bančno financiranje, javni Zavod pa se za kreditno shemo ni odločil.

Zavod tega ne bo počel. Delodajalec bo moral račun plačati najpozneje v osmih dneh po izdaji. Zavod bo mlademu nakazal neto zaslužek na dan prejema plačila ali najpozneje naslednji delovni dan.

Če bo delodajalec zamujal, mu bo zaračunal stroške izterjave in zakonske zamudne obresti ter uporabil razpoložljiva pravna sredstva. Dijak ali študent bo medtem moral počakati.

Strožji izbor delodajalcev lahko število takšnih primerov zmanjša, ne more pa nadomestiti zalaganja. Za mladega, ki z zaslužkom plačuje najemnino, hrano ali študijske stroške, lahko prav ta razlika odloči, kateri servis bo izbral.

Zasebni servisi ostajajo, dobivajo pa drugačnega tekmeca

Zavod bo storitev promoviral pri zasebnih podjetjih, javnih zavodih, državnih organih in družbah v državni lasti.

Posebnih dogovorov, ki bi javne delodajalce že vnaprej usmerili v državni sistem, v zavodu niso navedli. Objavo del bo vsem ponujal brezplačno.

Od 1. oktobra bosta tako na trgu stala dva različna modela. Zasebni servisi ponujajo razvito mrežo, veliko izbiro oglasov, dolgoletne izkušnje in pri nekaterih delodajalcih zalaganje izplačil.

Zavod odgovarja s strožjim preverjanjem podjetij, povezavo s kariernim svetovanjem ter sistemom, v katerem delež posrednika konča v štipendijah in ne pri zasebnem lastniku.

vir: https://svet24.si/