Družba Celjski sejem je lani pridelala 4,2 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj tretjino več kot leto prej, ko so znašali 3,3 milijona evrov. Čisti dobiček se je z nekaj manj kot 30.000 evrov dvignil na skoraj 193.000 evrov. Po uspešnem letu so v družbi za STA napovedali nadaljnjo rast, nove naložbe in krepitev mednarodne prepoznavnosti.
Kot je za STA ocenila predsednica upravnega odbora družbe, ki upravlja s celjskim sejmiščem, Nina Ermenc Pangerl, so k dobremu lanskemu poslovanju največ prispevali uspešna izvedba osrednjih sejmov, večje število organiziranih dogodkov ter boljša zasedenost infrastrukture skozi leto. Pomemben delež predstavljajo tudi kongresi, konference in poslovna srečanja v Kongresnem centru Celje, kjer opažajo vse večje zanimanje za osebna srečanja.
Družba je po besedah predsednice upravnega odbora začrtala tudi ambiciozno razvojno strategijo, s katero želi ohraniti vodilni položaj med slovenskimi upravljavci sejemskih prizorišč in hkrati okrepiti vlogo celjskega sejmišča kot sodobnega poslovnega ter kongresnega središča.
Čeprav sejemska dejavnost ostaja osrednji vir prihodkov, Ermenc Pangerl poudarja, da zaradi omejenosti domačega trga vse bolj razvijajo tudi druge dejavnosti. S širjenjem kongresne ponudbe in oddajanjem infrastrukture želijo bolje izkoristiti sejemske zmogljivosti skozi celotno leto ter ustvariti stabilnejše prihodke.
Med nosilci rasti izpostavlja Mednarodni industrijski sejem, ki je iz bienalnega prešel v letno izvedbo, ter sejma Mos in Agritech. Uspešno se razvija tudi prenovljeni sejem Fit&Well, ki je nadomestil Altermed in je usmerjen v zdravje, dobro počutje ter aktiven življenjski slog. K dobrim rezultatom pomembno po njenih besedah prispevajo tudi številni gostujoči dogodki.
Na sejmu opažajo, da obiskovalci danes prihajajo bolj ciljno kot nekoč, predvsem zaradi informacij, poslovnih stikov in iskanja konkretnih rešitev. Hkrati raste zanimanje tujih razstavljavcev, predvsem iz držav jadranske regije in srednje Evrope, zato veliko pozornosti namenjajo internacionalizaciji dogodkov in sodelovanju z gospodarskimi zbornicami, veleposlaništvi ter poslovnimi združenji.
V prihodnjih letih, tako Ermenc Pangerl, načrtujejo nadaljnjo posodobitev infrastrukture, izboljšanje energetske učinkovitosti objektov, digitalizacijo procesov in tehnične opreme. Pripravljajo tudi več investicijskih projektov, s katerimi želijo razširiti zmogljivosti za organizacijo različnih prireditev ter razviti nove poslovne prostore, podrobnosti pa za zdaj v družbi še ne razkrivajo. Cilj teh prizadevanj je, da Celjski sejem postane poslovno in prireditveno središče, ki bo aktivno vse leto.
Po besedah Ermenc Pangerl digitalizacija ni nadomestila sejmov, temveč jih je dopolnila. Več vlagajo v digitalno oglaševanje, spletne platforme ter digitalne storitve za obiskovalce, obenem pa meni, da ostaja osebni stik nenadomestljiv pri sklepanju poslov in vzpostavljanju zaupanja. Po njenih besedah so sejmi še vedno ena najpomembnejših platform za mreženje, predstavitev izdelkov in ustvarjanje novih poslovnih partnerstev.
Letošnji Mos, ki bo potekal med 16. in 20. septembrom, bo med drugim namenil več prostora e-mobilnosti, trajnostnemu bivanju, energetski učinkovitosti in sodobnim poslovnim priložnostim. Obiskovalce čakajo tudi nov sistem za nakup vstopnic, nove digitalne storitve, razširjena gostinska ponudba in dodatni prostori za sprostitev.
Ermenc Pangerl meni, da ima sejemska dejavnost pomemben vpliv na širše gospodarstvo v celjski oz. savinjski regiji, saj koristi hotelom, gostincem, trgovcem, prevoznikom in številnim drugim ponudnikom storitev.
Zato si želi še tesnejšega sodelovanja z Mestno občino Celje, turističnimi organizacijami in lokalnim gospodarstvom, da bi obiskovalci v mestu ostali dlje in se vanj vračali tudi zunaj sejemskih terminov. Približno tretjina obiskovalcev sicer na njihove dogodke prihaja iz sosednjih držav, jadranske regije, srednje Evrope, pa tudi iz bolj oddaljenih držav.
VIR: Krog STA