Seja Sveta ECB je tudi tokrat potekala v luči konflikta na Bližnjem vzhodu. Ta ne glede na kratkotrajno vmesno umiritev še vedno vztraja, njegov razplet pa ostaja negotov. Konkretno se posledice zaenkrat kažejo v izbranih gospodarskih kazalnikih, predvsem povišani inflaciji, gospodarska rast v evrskem območju pa v splošnem ostaja stabilna. Tveganja za naprej ostajajo visoka.

V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da obrestne mere na tokratni seji ohranimo nespremenjene, potem ko smo jih na prejšnji, junijski seji zvišali za četrtinko odstotne točke. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja pri 2,25 %. Tudi za prihodnje odločitve ohranjamo naš pristop, da se o ukrepih denarne politike odločamo na vsaki seji posebej.

Gospodarska slika evrskega območja ostaja pod vplivom dogodkov na Bližnjem vzhodu, pri čemer nedavna ponovna eskalacija konflikta krepi neugodna tveganja. Zadnji makroekonomski podatki kažejo, da se učinki energetskega šoka še naprej v največji meri odražajo na višji rasti cen, medtem ko gospodarska aktivnost ostaja v splošnem stabilna. Inflacija se je junija v evrskem območju znižala na 2,8 %, kar ob nekoliko nižji osnovni in prehrambeni inflaciji v največji meri odraža nižjo energetsko inflacijo. Upad slednje je bil posledica močnega znižanja cen nafte na svetovnih trgih po sprejetju dogovora med ZDA in Iranom, pri čemer pa je nedavna zaostritev konflikta povzročila ponoven skok cen energentov. Mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti ob tem kažejo, da so se razmere v gospodarstvu evrskega območja po izrazitem poslabšanju na začetku konflikta tekom drugega četrtletja izboljševale. Gospodarska rast ostaja podprta z rastjo zasebne potrošnje, investicijami v nove digitalne tehnologije, državnimi investicijami v obrambo in infrastrukturo ter z delnim okrevanjem izvoza.

Na finančnih trgih ostajajo cene energentov povišane in volatilne, na visokih nivojih pa vztrajajo tudi širše zasnovani indeksi cen surovin. Tržna pričakovanja glede kratkoročne in srednjeročne inflacije so v grobem nespremenjena – še vedno povišana in tako kot osnovni scenarij junijskih projekcij Evrosistema vračunavajo postopno zniževanje inflacije proti 2 % v naslednjih letih. Tržni udeleženci zato pričakujejo dodatne dvige ključnih obrestnih mer ECB v drugi polovici 2026. Zahtevane donosnosti evrskih državnih in privatnih obveznic ostajajo nad nivoji pred izbruhom konflikta na Bližnjem vzhodu, pri čemer na državne obveznice dodatno vpliva pričakovana visoka ponudba novih izdaj državnih obveznic na globalni ravni. Po drugi strani so premije za tveganje na segmentu privatnih obveznic še naprej stisnjene, z nizko volatilnostjo. Globalne delniške indekse pa na visokih nivojih podpirajo pričakovanja solidnih objav prihodnjih dobičkov.

V Svetu ECB smo se na podlagi teh podatkov na včerajšnji seji odločili, da ohranimo obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja na nivoju 2,25 %. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bomo še naprej odločali na vsaki seji posebej. 

VIR: Banka Slovenije