Hrvaška je v prvih šestih mesecih letošnjega leta po podatkih sistema eVisitor ustvarila več kot 7,6 milijona prihodov in 29,5 milijona prenočitev, kar je na ravni lanskega rezultata. Med najpomembnejšimi trgi ostaja tudi Slovenija, saj so slovenski gostje v prvem polletju ustvarili 2,9 milijona prenočitev in se tako uvrstili med tri najmočnejše trge hrvaškega turizma.

Po podatkih sistema eVisitor, ki zajema turistični promet v komercialnih in nekomercialnih nastanitvah ter navtičnem čarterju, je bilo na Jadranu ustvarjenih 27,1 milijona prenočitev, kar je na ravni lanskega leta. Na celinskem delu Hrvaške skupaj z Zagrebom je bilo ustvarjenih 2,4 milijona prenočitev, kar pomeni enoodstotno rast. 

Hrvaška zadovoljna z rezultati prve polovice leta 

»Glede na vse geopolitične okoliščine in motnje na trgih smo zadovoljni z rezultati, doseženimi v prvi polovici leta, ki so na ravni lanskih. Po podatkih Eurostata za prvo četrtletje je Hrvaška četrta destinacija v Evropi po številu ustvarjenih prenočitev, pri čemer je za seboj pustila konkurente, kot so Grčija, Španija, Italija in Portugalska. Promocijske aktivnosti smo prilagodili aktualnim razmeram in izzivom, s katerimi se soočamo, kar je prineslo dobre rezultate. Verjamemo, da bomo ob pametni cenovni politiki uspešno izpeljali tudi drugo polovico leta, glavni del turistične sezone in posezono,« je poudaril Tonči Glavina, minister za turizem in šport. 

Največ prenočitev je bilo v prvem polletju ustvarjenih v Istri, in sicer 8,7 milijona, sledita Splitsko-dalmatinska županija s 5,3 milijona prenočitev in Kvarner s 4,7 milijona prenočitev. Med destinacijami so največ prenočitev ustvarili Dubrovnik, Rovinj, Poreč, Zagreb in Split. 

Slovenci tretji najmočnejši trg 

Po posameznih trgih so v prvih šestih mesecih največ prenočitev ustvarili gostje iz Nemčije, in sicer 5,6 milijona. Sledijo domači, hrvaški gostje s 4,2 milijona prenočitev, na tretjem mestu pa so slovenski gostje z 2,9 milijona prenočitev. Med pomembnejšimi trgi so še Avstrija z 2,5 milijona prenočitev, Poljska z 1,6 milijona, Združeno kraljestvo z 1,4 milijona, Češka z 1,1 milijona in ZDA z milijonom prenočitev. 

Rezultati potrjujejo, da Hrvaška ostaja ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih destinacij za slovenske goste, pri čemer se zanimanje ne osredotoča le na vrhunec poletne sezone, temveč tudi na pomladanske mesece, podaljšane konce tedna in posezono. 

Več kot 330 letalskih povezav 

»Doseženi rezultati potrjujejo kakovost in konkurenčnost celotne hrvaške turistične ponudbe, pa tudi pomen rednih promocijskih aktivnosti na ključnih tujih trgih, od koder na Hrvaško prihaja največ gostov. Z njimi dodatno krepimo prepoznavnost Hrvaške, spodbujamo zanimanje za potovanja zunaj vrhunca sezone in promoviramo raznolikost naše ponudbe,« je povedal Kristjan Staničić, direktor Hrvaške turistične skupnosti. 

Kot je dodal, so v Hrvaški turistični skupnosti pozorno spremljali trende na turističnem trgu in temu prilagajali komunikacijska sporočila v okviru izvedenih kampanj. Poseben poudarek so namenili tudi sodelovanju s strateškimi partnerji, kot so letalske družbe, organizatorji potovanj, agencije in prevozniki. 

»V letošnjem letu smo skupaj s sistemom turističnih skupnosti za sodelovanja s približno 70 partnerji zagotovili več kot šest milijonov evrov. Na ta način smo neposredno vplivali na povečanje števila letalskih povezav s Hrvaško, ki jih je letos 330 oziroma 74 več kot lani,« je še poudaril Staničić. 

Hoteli ustvarili skoraj polovico komercialnih prihodov 

Podatki po vrstah nastanitev kažejo, da imajo hoteli, ki predstavljajo 14 odstotkov komercialnih nastanitvenih zmogljivosti, 47-odstotni delež pri komercialnih prihodih. Kampi, ki predstavljajo 20 odstotkov komercialnih zmogljivosti, so ustvarili 15 odstotkov komercialnih prihodov, objekti v gospodinjstvih, ki predstavljajo 52 odstotkov komercialnih zmogljivosti, pa 27 odstotkov komercialnih prihodov. 

Hrvaška tako v glavni del turističnega leta vstopa s stabilnimi rezultati, močno mednarodno prepoznavnostjo in jasnim ciljem: ohraniti zanimanje gostov tudi zunaj najbolj obremenjenih poletnih mesecev. 

VIR: HTS Slovenija